Srečko Kosovel

1904-1926

Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Tomaju pri Sežani. Bival je med rodnim Krasom in Ljubljano, kjer je obiskoval realko, pozneje pa študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko. Leta 1925 je spodbudil ustanovitev literarno-dramskega krožka Ivan Cankar, zanj zasnoval program dela in organiziral recitacijske večere, kasneje istega leta pa je z Avgustom Černigojem pripravljal ustanovitev revije Konstruktor, nato pa še revije Kons.
 
Kosovel velja za enega najpomembnejših slovenskih avantgardistov. V svojih ekspresivnih in simbolističnih pesmih se je ukvarjal z bivanjskimi in etičnimi vprašanji, smrtjo, propadom civilizacije ter slikal vizije novega, boljšega sveta. Pozneje, ko se je seznanil s futurizmom in konstruktivizmom, je začel eksperimentirati s pesniškimi konstrukcijami, ki jih je imenoval konsi. V njih je združeval revolucionarno udaren program za rušenje starega in ustvarjanje novega sveta in človeka z moderno in izzivalno pesniško formo. Pisal je tudi pesmi v prozi, črtice, eseje in kritike. Literarne interpretacije se naslanjajo predvsem na njegovo konstruktivistično in ekspresionistično poezijo.   

Ustvarjalec, ki ga je k besedi klicala nemirna kri, manihejec, raznihan med temnim, ostrim lirizmom Krasa in živčno trzavico mest, je bil nekakšen votek, povzetek stoletja, odlikovanega z zanosi, hrepenenji, nasilji, trpljenji in izgubo občutka za tradicijo, za duhovni spomin in dediščino. Krhki fant in prevratni iskalec pesniškega izraza - prispodobe s smrtjo zaznamovane Evrope, pesnik ekstatičnega ginevanja in konstruirane tišine, postaja skozi naplavine časa začuda vse jasnejša ikona minulega stoletja, ki ni bilo več tragično, ampak samo nesrečno, nič več komično, ampak samo smešno.
 
 
Milan Dekleva, Ampak