Vitomil Zupan

1914-1987

Slovenski pisatelj, pesnik, esejist in scenarist Vitomil Zupan se je rodil 18. januarja 1914 v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na tehnično fakulteto, vendar pa je študij gradbeništva zaključil precej let kasneje, l.1958, ker ga je pustolovski duh odnesel v širni svet. Na potovanjih se je izkazal v različnih poklicih; bil je mornar, slikar, smučarski trener in profesionalni boksar. Po vrnitvi se je vključil v Osvobodilno fronto, italijanski okupator  pa ga je leta 1942 interniral v taborišče Gonars. Od tam jo je pobrisal naravnost v partizane. Po vojni je opravljal delo urednika kulturnih programov na radiu Ljubljana in takrat je zasnoval tudi svoj bogat literarni opus. Leta 1948 so ga na montiranih procesih obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Odsedel je sedem let, po prihodu na prostost pa je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Langus. Umrl je 14. maja 1987 v Ljubljani.
 
 
Pomembnejša dela:
Andante patetico (1947), Vrata iz meglenega mesta (1968), Sončne lise (1969), Potovanje na konec pomladi (1972), Klement (1974), Menuet za kitaro (na petindvajset strelov) (1975), Zasledovalec samega sebe (1975), Duh po človeku (1976), Mrtva mlaka (1976), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982), Človek letnih časov (1987).

Vitalistični iskalec avtentičnosti in neprizanesljiv zasledovalec samega sebe.
 
Aleš Berger, Vitomil Zupan