|
Tjaša Koprivec (roj. 177. po G. S.) ne verjame v jutra brez sijaja. Navdušuje se nad besedami, ki gorijo kot bakla. Zapovedovana lahkotnost bivanja ji povzroča nemalo preglavic; da bi jo nekoč doumela, v večnem čudenju išče melodijo jezika. Ne želi si biti kalna in udrta, zato, pravi, piše. V času, ki presega okove strukture, je študentka človeka, radijska voditeljica, voditeljica Literarne kavarne Sanje, urednica in nenasitna bralka.
Spremljajte stran Tjaše Koprivec na Facebooku.
|
|
Ker dolgujem budnosti. Ker se moj glas nenehno spreminja. Ker koraki ne zmorejo odsotnosti žvenketa, pa tudi ne utrinka, ki ga poraja let brez peruti, pripete na trup. Ker imam v glavi duplje, v katerih je ogenj. Ker na zrcalu puščam sledi. Ker me ganejo puste kretnje. Ker me ganejo do solza.
|