Carla Del Ponte

1947

Rojena v italijansko govoreči družini v Luganu, pravo je študirala v Bernu, Ženevi in Veliki Britaniji, kjer je diplomirala leta 1972. Po študiju se je za kratek čas zaposlila v privatni odvetniški pisarni, leta 1975 pa je odprla lastno. Leta 1981 je bila imenovana na mesto javne tožilke v Luganu, kjer je delala na področju poneverb, preprodaje drog, trgovine z orožjem in terorizma.

V tem času je sodelovala z italijanskim preiskovalnim sodnikom Giovannijem Falconejem, s katerim sta v razvpitem primeru, poimenovanem »pizza connection« odkrila povezavo med italijanskimi preprodajalci drog in švicarskimi pralci denarja. S tem sta se zamerila siciljanski mafiji; Carla Del Ponte se je uspela izogniti atentatu, saj so policisti v njenem domu pravočasno odkrili eksploziv, medtem ko je bil Giovanni Falcone leta 1992 ubit. Njegova smrt je v Carli Del Ponte le še okrepila odločitev, da se bori proti organiziranemu kriminalu.

V Švici je delovala proti tajnosti bank, po kateri so bile znane švicarske finančne inštitucije. S tem je podrezala v status quo in razburila mnoge. Naposled je zmagala. Švicarske banke so prenovile pravila tajnosti, ki so ščitila mednarodne kriminalce.

Del Pontejeva je septembra leta 1999 na priporočilo Kofija Anana, generalnega sekretarja OZN, postala glavna tožilka za zločine na področju nekdanje Jugoslavije in Ruande.

Carla Del Ponte je postala simbol neizprosnosti tako na sodišču, kot v pogovorih z oblastmi, predvsem Srbije in Hrvaške, ki so se skušale izogniti predaji nekaterih ključnih osebnosti haaškemu sodišču. Švicarka je v svojih govorih večkrat poudarila, da so najodgovornejši za dogodke v nekdanji Jugoslaviji Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in general Radko Mladić in, da se bodo vsi znašli na zatožni klopi haaškega sodišča. Februarja 2000 ji je uspelo obtožiti Karadžića, Krajišnika in nekaj drugih vodilnih bosanskih Srbov za zločine in genocid, aprila pa je enotam na terenu uspelo Krajišnika tudi aretirati. Junija istega leta, ob napadih na ZRJ, se je Del Pontejeva odločila, da ne bo uvedla uradne preiskave proti Natu, vprašanje vojnih zločinov Nata pa je pustila odprto. Leta 2001 se je, po dogovoru z Natom, predala sodišču v Haagu Karadžićeva namestnica Biljana Plavšić, Del Pontejeva pa se je istega leta sestala z novim jugoslovanskim predsednikom, Vojislavom Koštunico, ki ji takrat ni odobril izročitve Slobodana Miloševića. Zaradi tega dejanja ga je Del Pontejeva neuradno obtožila sodelovanja pri vojnih zločinih. Miloševića je Srbija kasneje izročila mednarodnemu sodišču, kjer so mu pod vodstvom Del Pontejeve sodili do njegove smrti leta 2006.

Carla Del Ponte sedaj deluje pod okriljem švicarskega zunanjega ministrstva kot veleposlanica v Argentini.

Po četrtini stoletja, ki sem ga preživela kot tožilka, moje oči vidijo bolj črno-belo kakor sivo, in to imam za prednost. Na misel mi ne pride, da bi se opravičevala zaradi svojeglavosti ali zato, ker javno povem, kar mislim.
- Carla Del Ponte