napredno iskanje
NakupAvtorjiNoviceDelaKontakti

knjigarna > avtorji > h > stéphane hessel

POGLEJ V VREČKO
 
avtorji
sodelavci
Aleš Hadalin
Steven Hall
Chad Harbach
Florence Hartmann
Hermann Hesse
Stéphane Hessel
Khaled Hosseini
Michel Houellebecq
Vladimír Hulpach
Tomaž Humar

Stéphane Hessel

1917-2013

Stéphane Hessel se je rodil v Berlinu leta 1917. Njegov oče je bil judovski pisatelj in prevajalec Franz Hessel, mati Helen Grund pa slikarka, ljubiteljica glasbe in tudi sama pisateljica. Starša sta se leta 1924 skupaj z otrokoma, starejšim Ulrichom in mlajšim Stéphanom, naselila v Parizu. Oba sinova sta bila po zaslugi staršev tako že od mladih nog v stiku s pariškimi avantgardnimi krogi, med drugim z dadaistom Marcelom Duchampom in ameriškim kiparjem Alexandrom Calderjem. Stéphane se je leta 1939 vpisal na École normale supérieure na ulici Ulm v Parizu, toda študij je prekinila vojna. Ker je leta 1937 dobil francosko državljanstvo, so ga vpoklicali v vojsko, na lastni koži je izkusil t. i. smešno vojno (drôle de guerre) in bil priča, kako je maršal Pétain pod ceno prodal francosko suverenost. Hessel se je maja 1941 pridružil gibanju Svobodna Francija generala de Gaulla v Londonu. Delal je za Urad za protiobveščevanje, obveščevanje in posebne naloge (Bureau de contre-espionnage, d'espionnage et d'action, BCRA). Neke noči konec marca 1944 se je v največji tajnosti, pod skrivnim imenom Greco, izkrcal v Franciji. Njegova naloga je bila navezati stike z odporniškimi omrežji v Parizu, najti nove lokacije, s katerih bi lahko vzpostavil radijsko zvezo z Londonom in tja posredoval zbrane informacije, ki bi olajšale izkrcanje zaveznikom. Toda Hessela je nekdo izdal in 10. julija 1944 ga je gestapo aretiral. »Tistega, ki je med mučenjem spregovoril, ne preganjajo,« je Hessel zapisal v spominih z naslovom Danse avec le siècle (Pleše s stoletjem), ki so izšli leta 1997. Po zaslišanju ‒ med katerim so ga mučili tudi s t. i. vodnim deskanjem, a mu je mučitelje uspelo vreči iz tira, ko je z njimi spregovoril v materinščini, nemščini ‒ so ga poslali v koncentracijsko taborišče Buchenwald v Nemčiji. To je bilo 8. avgusta 1944, le nekaj dni pred osvoboditvijo Pariza. Na predvečer izvršitve smrtne obsodbe z obešanjem mu je uspelo zamenjati identiteto z nekim francoskim taboriščnikom, ki je umrl za tifusom. Kot Michela Boitela, ki je bil po poklicu kovinostrugar, so ga premestili v taborišče Rottleberode v bližini tovarne, kjer so izdelovali nemške bombnike junker 52. Toda na srečo – očitno je bil res rojen pod srečno zvezdo – so ga dodelili računovodstvu, od tam pa je zbežal. Ujeli so ga in ga poslali v taborišče Dora, kjer so izdelovali rakete V-1 in V-2, s katerimi so si nacisti takrat še obetali dobiti vojno. Ker je bil razvrščen v kazenski bataljon, je spet pobegnil, tokrat uspešno. Poleg tega so se takrat taborišču Dora že začele približevati zavezniške čete. Hessel se je naposled vrnil v Pariz, k svoji ženi Vitii in trem otrokom, sinovoma in hčeri.
 
Leta 1946 je uspešno opravil izpit za nastop službe na ministrstvu za zunanje zadeve in postal diplomat. Njegovo prvo mesto je bilo v Organizaciji združenih narodov, kjer mu je Henri Laugier, tisto leto eden od generalnih podsekretarjev Združenih narodov in tajnik komisije za človekove pravice, predlagal, da bi bil vodja njegovega kabineta. Tako se je Stéphane Hessel pridružil komisiji, katere naloga je bila sestaviti dokument, ki bo postal znan kot Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Kot uslužbenec zunanjega ministrstva je nato Francijo zastopal v različnih mednarodnih organizacijah in se le po naključju občasno vračal v New York in Palačo narodov. Med vojno v Alžiriji se je javno izrekel za alžirsko neodvisnost. Leta 1997 ga je predsednik Valéry Giscard d'Estaing po zaslugi Clauda Brossoletta, generalnega sekretarja v predsedniški palači in sina Jeana Pierre-Blocha, nekdanjega vodje Urada za protiobveščevanje, obveščevanje in posebne naloge,  predlagal za mesto veleposlanika v OZN v Ženevi. Hessel ne skriva, da se od vseh francoskih državnikov čuti najbližje Pierru Mendèsu Franceu, s katerim sta delovala v Londonu leta 1944 in sta se nato leta 1946 znašla v Združenih narodih v New Yorku, kjer je France zastopal Francijo v ekonomskem in socialnem svetu.

»Iz moje knjižice veje klic: Ne obupajte. Odgovorni ste! Podprite vladajoče, da bodo dovolj močni, da bodo premagali lobije finančne oligarhije. Upam, da bo knjižica mlade po vsem svetu spodbudila, da se bodo začeli zavedati svoje odgovornosti. Ne morejo se več zanašati na boga, trge ali ideologije, ukrepati morajo sami, prevzeti morajo vlogo odgovornih ljudi in državljanov.« 

Stéphane Hessel
seznam del
iz medijev o avtorju

Vaša vrečka je prazna.

pogoji poslovanja klub Sanje

Lestvica najbolje prodajanih:

1. Opravičilo človeka

2. Izpovedi ekonomskega morilca

3. Človek: navodila za uporabo

4. Okrog sveta do srca

5. Brezdomka v Parizu

6. Moj striček Oswald

7. Modrost rojevanja

8. V imenu države (trilogija, komplet)

9. V imenu države (3. knjiga trilogije)

10. Živ!