Boris Šinigoj

Že pred koncem študija klasične kitare na ljubljanski Akademiji za glasbo in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je posvetil igranju na renesančno lutnjo in raziskovanju starejših glasbenih virov. Začetno spodbudo sta mu dala profesorja Tomaž Šegula in Primož Soban, nekdanja člana prvega slovenskega ansambla za zgodnjo glasbo Schola Labacensis. Koncertne izkušnje si je nabiral pod vodstvom violinista Tomaža Lorenza in nekdanjega prvega flavtista Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Rudija Poka. Izpopolnjeval se je v sodelovanju s člani angleškega ansambla Dufay Collective. Najpogosteje nastopa solistično in v komornih sestavih, pa tudi na večerih poezije. V duu Jubilet je s pevcem Marjanom Trčkom nedavno posnel zgoščenko z deli italijanske in angleške zgodnjebaročne glasbe za tenor in arhilutnjo Armonici e Sacri Accenti (G. Caccini, C. Monteverdi, A. Piccinini, G. Puliti, H. Purcell). Snemal je tudi za Antologijo glasbene umetnosti Slovenije Musica noster amor in radijsko igro Cvetke Bevc o Francescu Landiniju.
(Foto: Tihomir Pintar)