Boris Paternu

1926

Leta 1951 je diplomiral na oddelku za slavistiko ljubljanske filozofske fakultete. Doktorat iz literarnozgodovinskih znanosti je zagovarjal leta 1960. Leta 1979 je postal dopisni, šest let kasneje pa redni član SAZU. Upokojil se je leta 1994, ko mu podelijo tudi naziv zaslužnega profesorja. Leta 1996 postane ambasador Republike Slovenije v znanosti.
 
Glavno področje njegovega znanstvenega dela je slovenska književnost 18., 19. in 20. stoletja. Znanstvene razprave in študije je objavljal v strokovnih glasilih v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Poljskem, v Rusiji oziroma Sovjetski zvezi, na Švedskem, v ZDA in Avstraliji. Kot gost je predaval na trinajstih univerzah v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji in Italiji.
 
Najpomembnejša dela: Slovenska književnost 1945–1965 I (poglavje Lirika) (Ljubljana, 1967), Pogledi na slovensko književnost (Ljubljana, 1974), France Prešeren in njegovo pesniško delo (Ljubljana, 1976 in 1977), Obdobja in slogi v slovenski književnosti (Ljubljana, 1989), France Prešeren – Ein slowenischer Dichter 1800–1849 (München, 1994), Slovensko pesništvo upora 1941–1945 (Ljubljana in Novo mesto, 1987–1997), France Prešeren – Poeta sloveno 1800–1849 (Gorizia/Gorica, 1999), Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (Ljubljana, 1999).