NakupAvtorjiNoviceDelaKontakti

knjigarna > novice > vse novice

POGLEJ V VREČKO
 
vse novice
Bodite na tekočem z najboljšo svetovno in slovensko literaturo

Vaš e-naslov:
Roald Dahl 100 let!

Kolumna o 7. festivalu Sanje

Sanje (pre)zapovedane!

Ali Kako, če sploh, zdraviti festivalsko bolezen

Ko tole prebirate, je letošnji Festival Sanje že v polnem teku. Ko tole pišem, le dober teden prej, je program festivala še v nastajanju; zaenkrat ima obliko pomečkanega koledarčka, v katerega je s svinčnikom (ker ni še nič "za ziher") vpisanih iz ure v uro več dogodkov, prireditev, imen.

V zadnjih letih poletni festivali v prestolnici in drugod po Sloveniji na videz rastejo in uspevajo kot gobe po dežju - poleg našega, letos že sedmega, Festivala Sanje, že uveljavnjeni Festival Ljubljana, pa Trnfest, Mladi levi, Krakov Trn, Ana Desetnica ... (če naštejem le nekaj ljubljanskih, ki mi takoj padejo na pamet). Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli. In zaključili, da je festivalov že dovolj, več kot preveč, pravzaprav. Takega mnenja so očitno mnogi izmed tistih, ki odrejajo in razporejajo finančna sredstva za kulturne dogodke. In - sram me je, ampak včasih, res poredko, ampak vendarle - si to mislim celo jaz. So namreč trenutki, ko gre vse narobe: na razpisih te zavrnejo, sponzorjev ne zanimaš, s sodelavci smo prezaposleni, zunanji izvajalci odhajajo na zaslužen dopust in ne razumejo, da jih NUJNO potrebujemo ... celo vremenski obeti za termin festivala so obupni. In takrat si enostavno misliš, pa kaj hudiča mi je tega treba?! Mar bi se, tako kot večina državljanov, sredi julija že prelevila v letoviščarja; sanjarila bi o viseči mreži med borovci v nekem samotnem dalmatinskem zalivčku, pa o ledeni kavi in zagorelem natakarju na terasi slikovitega istrskega mesteca ... in uživala v poletnem delovnem zatišju. Ampak ne, mi se še kar klofutamo z mlini na veter ... in pri tem, vsaj večino časa, celo uživamo. Delamo namreč festival, svoj festival, ki bo enkraten, poseben in še boljši kot lani ...

No, stvar je taka: gre za prav posebno stanje, ki ga lahko poimenujemo festivalska bolezen. 'Bolnike' na prvi pogled prepoznate po prekomerni uporabi računalnika in telefona v poletnih mesecih, pomanjkanju časa za prijatelje in dopust v istem obdobju, ter po tem, da na različnih (sicer redkih) prireditvah, ki jih obiščemo v prostem času, ponavadi ne občudujemo zvezdnikov, si pa do podrobnosti ogledamo material in se pozanimamo o stroških izdelave/najema/nakupa rdeče preproge. Ob tem pa nas v ozadju druži še ena, najpomembnejša lastnost: prav vsi namreč okoli sebe vidimo - tudi tu gre verjetno za neko posebno vrsto zaznavanja, ali pa imamo preprosto gromozansko srečo -  celo vrsto izvirnih projektov, zanimivih avtorjev, prodornih ustvarjalcev, navdušujočih zgodb, iskrivih idej ... za katere si želimo, da bi jih videli, doživeli, okusili tudi ostali. In zato, da jih pokažemo, pripravimo festival.

Tako so se nam letos pri Sanjah uresničile dolgoletne sanje: ob dvajseti obletnici smrti velikega pesnika, humorista, pravljičarja, šansonjerja in klovna Franeta Milčinskega-Ježka, bomo na zemljo, natančneje v ljubljanski park Zvezda, pripeljali njegovo najprisrčnejšo junakinjo, navihano Zvezdico Zaspanko. Brezčasna zgodba o zvedavi zvezdici, ki premaga strah in se z dobrim delom na zemlji odkupi za svojo nagajivost na nebu, v sebi nosi toliko vrednot, še kako pomembnih in aktualnih za današnji "ponoreli" svet. Besedilo Ježkove zgodbe, oživljeno z barvitimi ilustracijami Gorazda Vahna, bo tako več kot mesec dni žarelo v središču prestolnice; zbujalo lepe spomine na otroštvo pri starejših, radovedno navdušenje pri malčkih in začudenje pri turistih in popotnikih ... za to pa je že vredno 'žrtvovati' kak teden polaževanja na plaži, mar ne? Pa Zvezdica (ki je bila, mimogrede, po vsem nebu znana po svojem zamujanju ... in sodeč po vseh zapletih s postavitvijo razstave ji točnost še vedno ne gre najbolje od rok) ne bo svetila le v Ljubljani, njen zlati sij bo osvetlil tudi dogajanje Festivala Sanje pod Krvavcem, pa Svet sanj v Novem mestu ... pokukala pa bo celo v daljne daljne kraje, v Afriko, kjer bodo v francoščino prevedeno pravljico otrokom prebirali na lokalnem radiju. 

Prav migetajoči, radostni sij Zvezdice Zaspanke, skupaj z ustvarjalnim žarom vseh sodelacev, prijateljev in avtorjev, ki verjamejo, da lepe, dobre stvari vedno najdejo pot do človeških oči, ušes in src, pa seveda iskrice v očeh obiskovalcev festivala, ko v Zvezdi doživijo prav poseben večer, so razlog, da se sanjam o Festivalu Sanje tudi letos, kljub težkim okoliščinam, nismo odpovedali. Upamo in se trudimo, da bi se uresničile v čim večji meri.

Tako da, kar se festivalske bolezni tiče: očitno ni ozdravljiva, vsaj prav zlahka ne. Antibiotiki, preverjeno, ne pomagajo. Včasih jo pozdravi čas - po tridesetem na novo najde malokoga, poznamo pa kar nekaj kroničnih primerov srednjih let, ki se jim okužba vleče še iz mladosti. Sama mislim,da sem na dobri poti. Ja, na še mnogo poletnih festivalov!


Nika Logar
programska direktorica Festivala Sanje
www.festivalsanje.net

Vaša vrečka je prazna.

pogoji poslovanja klub Sanje

Lestvica najbolje prodajanih:

1. 95 tez

2. Velika tekaška knjiga

3. Pravi obraz

4. Ožarjeni kamen

5. Alamut

6. Bolezen je nekaj drugega

7. Dobra znamenja

8. Nekaj zelo zelo lepega

9. Sončna ura

10. Smrt za življenje