Želite biti s Sanjami na tekočem?

Festival Sanje, Modre cvetke, čarovniška trilogija Jonathan Strange in gospod Norrell in Pamukov žepni trojček

Založba Sanje je na gosto tkani novinarski konferenci 27. junija predstavila prihajajoče festivalske projekte in ščepec izbranega poletnega branja: čarovniško trilogijo Jonathan Strange in gospod Norrell, pod prevod katere se je podpisal letošnji Sovretov nagrajenec Branko Gradišnik, enega kanonskih del sodobnega francoskega leposlovja Modre cvetke, ovenčanih z briljantnim prevodom Ane Barič Moder, in žepni trojček Nobelovega nagrajenca za književnost Orhana Pamuka: Muzej nedolžnosti, Sneg in Istanbul. 

PESMI POT S 110 UMETNIKI IZ 25 DRŽAV

Poletno festivalsko dogajanje bo 10. julija popoldne kot krovni dogodek Festivala Sanje v Ljubljani požlahtnil prav poseben kulturni klobčič – Pesmi pot, ki (upravičeno) budi aluzijo na križev pot, ki ga trenutno doživljata kultura in umetnost. "Pod skupen krov bomo povabili umetnike, ki se približujejo človeku. Ne z lažjo, z iskanjem. Če parafraziram Srečka Kosovela: mar nam je za življenje duše, zakaj duša je središče etičnih čustev, ki porajajo ravnanje človeka. Za kulturno delo, za kulturo srca, za človeka se bere tudi krilatica tega dogodka," je urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec skrivnostno začela stopnjevati pričakovanje pred 10. julijem, ki bo v sodelovanju z bratskim Festivalom Histeria na ljubljanske ulice pripeljal 110 raznovrstnih umetnikov, od lutkarjev, glasbenikov in plesalcev do pesnikov in pesniških interpretov, iz 25 držav.
 
POTOVANJE OD KONCA DO ZAČETKA SVETA NA FESTIVALU HISTERIA

Središče Ljubljane bo 10. julija zavzela stotnija umetnikov, ki bo številčno podvojena z vrhuncem postregla od 12. do 14. julija na Festivalu Histeria. "Osnova festivala je srečanje umetnikov in izmenjava med njimi: umetniki za umetnike, umetniki za ljudi, ljudje za umetnike; vsi skupaj ustvarimo to okolje v gozdičku pri Gračišču, ki je spremenjen v veliko gledališče, ki brez prestanka živi tri dni in tri noči," je glasbeno-lutkovno-gledališko-ljudski site-specific dogodek, ki letos že drugo leto vabi v Gračišče pri Kopru, predstavil umetniški vodja festivala Matija Solce.


Umetniki iz Indije, Avstralije, Južne Amerike in vseh kotičkov Evrope – tudi Slovenije, katere barve bodo zastopali Orleki, Tinkara Kovač, Horda grdih, Ljoba Jenče, Brencl Banda, lutkovni gledališči Ljubljana in Maribor in številni drugi – bodo potovali od konca sveta, ki se bo zgodil v petek, 13. julija, do začetka sveta, tako da bo "obiskovalec najprej umrl, potem bo na sodišču obsojen na večno grešnost, šele skozi časovni stroj se bo lahko očistil greha in prišel na začetek sveta, kjer se bo spet zgodil svetovni preporod". Ob več kot 100 dogodkih, vključno z južnoameriško glasbo na harfi, švedsko tradicionalno glasbo, svojstveno elektroniko, lutkarjih, plesalcih, akrobatih, cirkusantih … bo v treh dneh še in še priložnosti za nepozabno časovno potovanje skozi idiličen gozdiček.


VELIKONOČNI KONCERT NA SORIŠKI PLANINI MED ZVEZDAMI ZGORAJ IN KRAVJEKI SPODAJ

Sorodnik Festivala Sanje je tudi Velikonočni koncert na Soriški planini, ki se bo začel 7. julija ob 7.07 zvečer in trajal vse do vstajenja sonca. "Dogodek bo gostila Soriška planota, ki je poleti predvsem pašna planota, polna krav in kravjekov, očarljiva zaradi svoje narave in miru, iz katerega se poraja potreba po druženju in ljudeh, ki bi se tam zabavali. Dogodek bo postregel z zajetno količino kakovostne slovenske glasbe različnih zvrsti," je napovedal soorganizator Matija Šturm in naštel "apostole" Velikonočnega koncerta, ki bodo Pihalni orkester Alples, duo Večer, Demolition Group, Čompe, Vasko Atanasovski trio, Uršula in Janez Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, DJ Borka in elektronski ustvarjalec Helahirn.
 
JONATHAN STRANGE IN GOSPOD NORRELL, IZKLESANO DELO FANTASTIKE
"Izmed vseh fantazmagičnih avtorjev, ki sem jih prevajal – pa so bili vmes velikani kova J. R. R. Tolkiena, J. K. Rowling in G. R. R. Martina –, me je daleč najbolj očarala in začarala Susanna Clarke. Bralci in bralke, ki so se v dijaških dneh nemara šolali na Bradavičarki ali v Razendelu, imajo zdaj, ko so že odrasli, priložnost, da doktorirajo v čarovništvu pri Jonathanu Strangeu in gospodu Norrellu," je zapisal prevajalec Branko Gradišnik, letošnji Sovretov nagrajenec, ki je "kriv" tudi za prevod gosto tkane čarovniške trilogije, obtežene z množico priznanj, tudi The Timesovo, ki jo je proglasil za knjigo leta, Neil Gaiman pa jo je označil za "nedvomno najimenitnejše delo angleške fantastike, napisano v zadnjih 70 letih".
 
"Vznemirljiva, žareča proza, ki jo – upoštevaje okoliščino, ki sliši na 19. stoletje – odnese tudi v arhaično jezikovno omiko, je izklesano delo fantastike. Magija, skrivnostni omni in simboli, nesnovno zlo, sanje, mistični veri predani ruski car Aleksander, abdicirani veliki uzurpator Napoleon, ki je bil poražen zaradi čarovniške spretnosti nekoliko okostenelega Norrella in njegovega bistrega gojenca Strangea," je v napeto zgodbo, od katere bralec tudi po dobrih tisoč straneh zahteva še, popeljala Koprivčeva.


MODRE CVETKE, PREVAJALSKI DOSEŽEK ANE BARIČ MODER
"Čtivo je izjemen poklon bralcem, ki radi berejo med vrsticami, ki se radi hranijo z literarnimi aluzijami ter se veselijo besednih in pomenskih premetov," je Koprivčeva v nadaljevanju na pot pospremila Modre cvetke, romaneskni dosežek Raymonda Queneauja, kultnega francoskega avtorja, ki je slovenske bralce očaral z Vajami v slogu in Cico v metroju. "Delo se ukvarja s tem, kako človek zbeži pred osebnim nujnim obstojem, ki ga spremlja vse življenje, kar Queneau reši s sanjami," je dodal avtor spremne besede Primož Vitez in izpostavil aktualnost romana, ki leži v načinu stikanja zgodovine in trenutka, pri čemer je bistvena interpretacija zgodovine skozi informacije, ki jih postreže televizija, če besede podkrepi le vsebinski drobec iz knjige.
 
"Prepričan sem, da je prevod Ane Barič Moder eden glavnih, morda glavni prevodni dosežek lanskega leta. To je primerljivo s podvigom Aleša Bergerja pri slovenjenju Vaj v slogu istega avtorja. Ker sem sam prevajalec, vem, kakšna investicija je iz stilno tako zahtevnega besedila, kot je roman Les fleurs bleues, narediti v slovenščini prepričljivo besedilo, da v slovenščini besedilo deluje, se zažene z isto energijo, kot je razberljiva iz originala," ni skoparil z iskreno pohvalo Primož Vitez in še dodal, da lahko v izvrstnem prevodu Ane Barič Moder "slovenski bralec v slovenskem besedilu najde tisto, kar francoski bralec najde v francoskem, kar je verjetno največji poklon, ki ga lahko damo prevajalcu, in mislim, da si prevajalka to zasluži".
 
PAMUKOV ŽEPNI TROJČEK: MUZEJ NEDOLŽNOSTI, SNEG IN ISTANBUL
Poseben poklon si zasluži tudi Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za književnost in letošnji dobitnik danske literarne Sonningove nagrade. Njegova dela bodo slovenskim bralcem še dostopnejša, saj je pred poletjem v zbirki žepnih knjig Kiosk izšla trojica njegovih romanov: najnovejša uspešnica Muzej nedolžnosti in že uveljavljena dvojica Sneg in Istanbul.
 
Muzej nedolžnosti je Pamukov drugi najdaljši in prvi ljubezenski roman, v katerem "povsem pripeti na ošiljene vrstice Kemalove pripovedi trgamo sadove spoznanj, ki jih zori zdaj utesnjujoč oder, na katerega smo pripeti, zdaj ljubezen, ki jo moremo začutiti na zatilju, potem ko ga je nenadno ogrelo sonce". Tako zanosno je mojstrovino turškega avtorja opisala urednica Tjaša Koprivec, ki se je 28. aprila skupaj z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom udeležila odprtja pravega pravcatega Muzeja nedolžnosti v Istanbulu. Takrat sta imela priložnost spoznati šarmantnega in duhovitega pisatelja ter med prvimi pokukati v nedrje prav posebnega muzeja, o katerem je Pamuk sanjal dolga leta in ga ustvarjal med pisanjem romana, ki ga je šaljivo pospremil z besedami: "Resnična ljubezen je bolj kot prometna nesreča kot pa sladkobnost romantičnega leposlovja."
 

Besedilo in fotografije: Manca Čujež/založba Sanje


*Sporočilo za medije najdete na tej povezavi, vse fotografije pa v spletnem albumu.