 |
In ko med vejami začujem vetra šelestenje, primerjam ta šumot z brezmejno tišino tam onkraj in pred menoj je večnost, minuli dnevi in čas sedanji, živ, glasan. (Giacomo Leopardi)
Giacomo Leopardi,
pesnik bolesti in hrepenenja, noči in samote, ljubezni in smrti,
blesteč pojav na obzorju italijanskega slovstva v prvi polovici 19.
stoletja.
V četrtek, 31. januarja 2013, smo na Italijanskem inštitutu za kulturo v
Sloveniji na Bregu v Ljubljani predstavili Leopardijevo knjigo Pesmi in pisma, ki je s prispevkom
italijanskega ministrstva za zunanje zadeve izšla pri založbi Sanje. V njej je zbrana
najbolj znana poezija, ki jo je véliki literat napisal med
letoma 1819 in 1836, dopolnjuje pa jo izbor pisem pesnikovemu
očetu, Leopardijevim književnim prijateljem in ženskam, ki so zaznamovale
njegovo življenje.
Po uvodnem nagovoru italijanskega kulturnega atašeja Angela Izza smo v italijanskem in slovenskem jeziku prisluhnili izbrani poeziji in prozi iz knjige v občuteni interpretaciji Katje Potočnik Nussdorfer in Edite Žugelj.
V nadaljevanju večera se je s prevajalko Marto
Filli, avtorico spremnega pripisa Ivo Vadnjal Ferianis, profesorico
na oddelku za romanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Martino Ožbot in Žarkom Rovščkom, ki je besedila prelil v elektronsko
obliko, pogovarjal publicist Tomaž Pavšič. Res osupljivo je bilo spoznavanje Leopardija v družbi poznavalcev najpomembnejšega italijanskega pesnika po Petrarci, kajti pogovor je prav vsem zbranim pesnika približal še v nepoznani luči.
* Fotografije si lahko ogledate na tej povezavi.
|
 |