NakupAvtorjiNoviceDelaKontakti

knjigarna > novice > vse novice

POGLEJ V VREČKO
 
vse novice
Bodite na tekočem z najboljšo svetovno in slovensko literaturo

Vaš e-naslov:
Roald Dahl 100 let!

Skrito povelje: epilog grenko-sladke ure najgloblje zlorabljenega dela novejše slovenske zgodovine

Trnova pot družine Mrlak, prežeta s pogumom in vztrajanjem, je ob skorajšnji 22. obletnici tragične sestrelitve helikopterja JLA, s katerim je med osamosvojitveno vojno upravljal tajni sodelavec slovenske Teritorialne obrambe Toni Mrlak, obrodila dokumentarno delo Skrito povelje, pod katerega se podpisuje Draga Potočnjak. Presunljiva zgodba o sestrelitvi gazele, ki je izšla v zbirki Dokumenta založbe Sanje, bi lahko bila na začetku učbenika z naslovom Kdo je ugrabil slovensko državo.

Na novinarski konferenci 19. junija v Atriju ZRC v Ljubljani so se avtorici Dragi Potočnjak in urednici založbe Sanje Tjaši Koprivec na vročih stolih pridružili Emilija Mrlak, žena pokojnega Tonija, strokovna recenzenta prof. dr. Božo Repe in mag. Matevž Krivic ter pisec spremne besede Matej Šurc. Našteti je bilo še 70 prisotnih, med njimi tudi številne moralne avtoritete Slovenije.

V senčnih jamah osamosvojitvene vojne
»V imenu resnice. Za človeka. Skrito povelje je pripoved, ki jo je z neusmiljeno nadrobnostjo pisala sila slovenske osamosvojitvene pesmi,« je uvodoma poudarila Tjaša Koprivec, glavna urednica založbe Sanje, ki je svojo zbirko Dokumenta obogatila z dokumentarnim svežnjem Drage Potočnjak Skrito povelje, ki se dosledno opira na preverjena dejstva, pričevanja in triletno preiskovalno delo, posvečeno pa je Toniju Mrlaku, pokojnemu avtoričinemu svaku. Resnič(nost)na kriminalna pripoved, ki se ne sramuje silovite družbenokritične osti, razgalja rušečo ideologijo (mitologijo?) dela politične elite, ki je z osamosvojitveno vojno v panteon povabila oportunizem, spletkarstvo, ignoranco in laži.

Sedemindvajsetega junija 1991, na uradni prvi dan vojne za Slovenijo, je helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Teritorialna obramba je sestrelila svojega človeka, svojega tajnega sodelavca, vojaškega pilota Tonija Mrlaka, ki je za slovensko stran opravil veliko izvidniških poletov in se z delom posadke, ki ji je poveljeval na brniškem vojaškem letališču, že nekaj mesecev prej dogovoril za prelet dveh do treh armadnih helikopterjev na našo stran, tisti junijski večer pa je z neoboroženim helikopterjem peljal kruh v vojašnico na Vrhniko in v danem trenutku ni nikogar ogrožal, življenje pa je izgubil tudi tehnik letalec Bojanče Sibinovski. »Tonija Mrlaka, pilota helikopterja gazela, so proglasili za najbolj tragično žrtev vojne; sestrelitev nad Rožno dolino so imenovali za napako – Draga Potočnjak sedaj posvéti v senčne jame in grenko-sladki uri najgloblje zlorabljenega dela novejše slovenske zgodovine napiše epilog,« je žebljico na glavico zadela Koprivčeva.

Pomoč državi pri obtožbi
Čeprav lahko avtorica Draga Potočnjak, dramska igralka, pisateljica in pedagoginja, ki jo je pri pisanju vodila ljubezen do resnice, po dolgotrajnem in izčrpavajočem preiskovalnem delu danes zatrdi, da ve, kaj se je zgodilo, noče obtoževati. »Sama nerada obtožujem. Da je ta knjiga slovenski Obtožujem, je v svoji recenziji zapisal gospod Matevž Krivic. Zelo rada bi, da bi obtožila država, in se mi zdi, da bi v tem primeru morala, ter srčno upam, da nekoč bo. Samo preiskovala sem in skušala razkriti, kolikor sem zmogla raziskati v teh letih. Verjamem, da bom raziskovala še naprej, da bi imela še več podatkov, ki bi morda pomagali državi, da bi naredila epilog tej tragični zgodbi, ne tragični v smislu današnje tragedije, ampak v smislu mitološke tragedije.«

Dan odločitve za Tonija Mrlaka

Med njegovimi domačimi in nekdanjimi sodelavci še danes odmeva dejstvo, da je bil Toni Mrlak velik človek, izjemen pilot, vojak v najboljšem oziru, ki je verjel v pravico slovenskega naroda do samostojne države, človek, ki je bil sposoben brezpogojnega žrtvovanja in ljubezni, ne le za svoje najdražje, tudi za svojo domovino. Emilija Mrlak, ki po dobrih dveh desetletjih še vedno težko govori o smrti svojega moža, je potrdila, da je bila Slovenija zanj nekaj neprecenljivega, da jo je postavljal na prvo mesto. »Toni mi je nekoč rekel – tega ne bom pozabila –, enkrat pride v življenju tisti dan, ko se mora človek odločiti med stvarema, ki mu veliko pomenita; poleg tega sem obljubil, da bom branil domovino, pa če se zdaj ta domovina manjša ali širi, in zdaj je to moja naloga,« je spomin obudila žena pokojnega Tonija, ki v 22 letih hoje od Poncija do Pilata, v 22 letih osebnih in družinskih vojn, ni iskala krivca, ampak si je le želela dobiti papir, na katerem bo pisalo, kaj se je zares zgodilo.

Skrito povelje – eden ključnih momentov knjige
Trnova pot njene sestre Drage Potočnjak, prežeta s pogumom in vztrajanjem, je dobri dve desetletji po tragičnem dogodku obrodila knjižni dokument, ki – podkrepljen s preverljivimi in zanesljivimi dejstvi – brezkompromisno pogleda resnici v oči. Po avtoričinih besedah je eden ključnih momentov v knjigi dokaz, da so bile protizračne enote milice seznanjene z neoboroženostjo brniških gazel in da je bil takratni minister Janez Janša obveščen, da se Jelko Kacin dogovarja s slovenskimi piloti za prelet dveh do treh brniških gazel, zato bi ju moral izločiti iz svojega povelja, naj specialci streljajo na vse helikopterje Jugoslovanske armade ne glede na njihov položaj, oziroma bi se moral ob namigu Antonu Krkoviču za sestrelitev helikopterjev nad Ljubljano odločiti drugače.

»Avtorica knjige je znala s kirurško natančnostjo neko navadno sporočilo za javnost razčleniti, analizirati s preciznostjo, ki jo zmore nekdo, ki ima talent za pisanje in nos za preiskovanje. Mislim, da je ta knjiga unikatna v slovenskem prostoru, saj tako dobro povezuje literarno vrednost in preiskovalno delo,« je na novinarski konferenci izpostavil pisec spremne besede Matej Šurc, sicer soavtor odmevne trilogije o trgovanju z orožjem V imenu države.

Namerno povzročene žrtve
Da Toni ni nizko preletaval stavb skupščine in predsedstva, kakor so leta 1991 zapisali v sporočilu za javnost, je avtorici uspelo ugotoviti s pomočjo zapisnika seje predsedstva in sporočila za javnost, dokumentov, ki naj bi bila identična, vendar se razlikujeta v pomembni podrobnosti. »Ugotovila sem, da se sporočilo za javnost v nekem pomembnem detajlu, in sicer da je Toni preletaval stavbo republiških organov, razlikuje od zapisnika razširjene seje Predsedstva RS, na kateri sta bila tudi gospoda Bavčar in Janša. Mislim, da so vodje republiške koordinacijske skupine zelo močno zavajali tedanje Predsedstvo Republike Slovenije, prebivalce RS, nas vse,« je na retuširanje zgodovine opozorila Potočnjakova.

Da je imela vojna za osamosvojitev zelo močno propagandnopsihološko dimenzijo, je izpostavil zgodovinar prof. dr. Božo Repe, strokovni recenzent knjige. »Ta propagandnopsihološka vojna je šla čez razumne razsežnosti in v tem primeru povzročila tudi žrtve, ki so, kot se vidi iz knjige, bile povzročene namerno, kar se da razbrati iz dveh različnih vrst dokumentov, tistih, ki so izšli iz seje tedanjega predsedstva, in dokumentov, ki so v nadgrajeni obliki prišli v javnost. Dokument, ki je v tem primeru prišel v javnost, je bil obtožba pilota Mrlaka oziroma sprevračanje krivde za njegovo sestrelitev na njega samega.« Repe je Mrlakovo zgodbo označil za eno od umazanih zgodb slovenske osamosvojitve, ki pa jo je bilo treba povedati zaradi vseh častnih ljudi v politiki, predvsem pa v Teritorialni obrambi in policiji, ki so imeli plemenite cilje in namene. »Izdaja te knjige se mi zdi državotvorno dejanje, v resnici patriotsko dejanje v dobro boljše Slovenije, in najbrž ni naključje, da jo je napisala ženska,« si je dr. Repe prislužil aplavz množice v Atriju ZRC v Ljubljani.

Izbrskano iz pozabe in prikrivanja
Nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, sicer strokovni recenzent knjige, je priznal, da tokrat bolj kot v vlogi pravnika nastopa v vlogi zgroženega državljana, ter dodal, da je avtorica kot umetnica in dokumentaristka pokazala neprimerno spoštljivejši odnos do prava kot tisti, ki bi ga morali uporabiti. Ob boku pravnodokazovalnemu vidiku je Krivic poudaril, da so se ga močno dotaknili avtoričini nenehni preskoki iz osebnega v družbeni svet, iz čustev v razum, iz preteklosti v sedanjost.
 
»To ni osupljiva knjiga le glede tega, kaj in kako nam pripoveduje, ampak tudi po tem, kdo jo je moral in zmogel napisati. Ne mislim samo na osebno povezanost avtorice z žrtvami te tragedije, ampak na to, da je prav ona morala in zmogla iz pozabe in prikrivanja z nedoumljivo vztrajnostjo in natančnostjo izbrskati vse tisto, kar zdaj neizprosno postavlja pred nas: odgovore in še neodgovorjena vprašanja. Kje pa so vsi poklicani, ki bi vse to morali že zdavnaj raziskati in nam povedati? Ali v Sloveniji ljudi, ki bi bili česa takega sposobni, sploh ni, da je morala priti Draga Potočnjak, igralka in dramska pisateljica, in to opraviti namesto njih? Toda opravila je drugače, kot bi to zmogli oni, celo če bi hoteli in se tega lotili. Ta bridka naloga je očitno čakala prav njo.« Kot je zapisal že v strokovni recenziji, je še na glas pristavil, da je zanj ta knjiga slovenski J’accuse (Obtožujem) in da je po tem, ko je Potočnjakova zapisala, kar ji je narekovala vest, še za vse druge napočil čas za soočenje s svojo vestjo.

Madež na veliki slovenski zgodbi o osamosvojitvi
Pred dvema desetletjema je imelo zelo malo ljudi pogum govoriti o tem: Tomaž Bukovec je bil prvi novinar, ki je razkrival, kako so Mrlakov helikopter med osamosvojitveno vojno sestrelili njegovi, Nedeljski dnevnik pa edini časopis, ki je ponavljal, da je bil Mrlak sodelavec Teritorialne obrambe, ki je pripravljal prebeg helikopterjev. »To knjigo sem prebral na dah in mislim, da zelo zelo točno podaja vse podatke, dokaz pa sta velika letalca, Jože Kalan in Bogomir Šuštar, ki sta prepeljala prvo gazelo in nikoli nista bila vojaško povišana. Predstavljajte si to zmago Teritorialne obrambe, če bi ob vojni na slovensko stran prebegnile tri gazele. Take zmage ni bilo, zgodila se je sestrelitev neoborožene gazele, sestrelitev našega človeka,« je vrsto let pozneje povedal resnicoljubni novinar Nedeljskega dnevnika, kjer so pravkar začeli objavljati odlomke iz knjige.

»Tukaj sem zato, ker si želim, da bi se končno razkrila resnica o tem tragičnem dogodku, ki – tako kot še nekateri drugi nerazjasnjeni iz tistega časa – pušča madež na veliki zgodbi o osamosvojitvi slovenskega naroda. Mislim, da je čas, da se pride resnici do dna, ni več razloga, da ta zgodba ne bi bila v domačih in mednarodnih očeh ne tako čista, kot je bila. To smo dolžni tudi vsem tistim državljanom Republike Slovenije, ki so stopili pred tanke in se uprli agresorjem,« je poudaril prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. S svojimi besedami je potrdil ugotovitve Potočnjakove, na avtoričino vprašanje, zakaj se v vseh letih ni odzval na vprašanja, ki jih je naslovila nanj v več pismih, pa je odgovoril, da se je vsakršnemu sodelovanju pri knjigi izognil, ker ni želel, da bi bila ta kakorkoli politično »kontaminirana« z njegovim imenom, ter avtoričino delo obvarovati pred nedobronamernimi očitki, da je bilo vse skupaj vnaprej pripravljeno.

Presežek slovenskega zgodovinopisja
Za dr. Spomenko Hribar, moralno avtoriteto Slovenije, je »ta knjiga dokaz nekega zastrašujočega dejstva, da se paranoična pamet, ki išče samo sovražnike, ne zadovolji le s simbolnimi sovražniki, ampak hoče žrtev in na žrtvi se utemeljuje, – konkretno žrtev, da s prstom pokaže nanjo, jo obsodi in ubije, tudi simbolno«.

Po mnenju zgodovinarja dr. Zdenka Čepiča z Inštituta za novejšo zgodovino, je »knjiga tako po vsebini kot po slogu presežek v slovenskem prostoru. Z malce profesionalne zavisti lahko rečem, da je avtorica presegla raven slovenskega zgodovinopisja, zato je vredna ne le čustvene in literarne, ampak tudi strokovne pohvale«.

»Odziv na to knjigo bo pokazal, kaj smo in kje smo!« naj se za konec uresničijo Krivičeve besede, ki bodo prav na dan obletnice tragičnega dogodka iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo, 27. junija ob 19. uri, odmevale tudi na srečanju ob knjigi Skrito povelje v Hiši sanjajočih knjig v Ljubljani. Urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec se bo o knjigi pogovarjala z avtorico Drago Potočnjak in izbranim strokovnim sodelavcem knjižne izdaje.

* Fotografije so na voljo na tej povezavi.

Besedilo in fotografije: Manca Čujež/založba Sanje
 

Vaša vrečka je prazna.

pogoji poslovanja klub Sanje

Lestvica najbolje prodajanih:

1. 95 tez

2. Nekaj zelo zelo lepega

3. Velika tekaška knjiga

4. Pravi obraz

5. Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?

6. Ožarjeni kamen

7. Alamut

8. Padle maske

9. Bolezen je nekaj drugega

10. Muzej nedolžnosti