NakupAvtorjiNoviceDelaKontakti

knjigarna > novice > vse novice

POGLEJ V VREČKO
 
vse novice
Bodite na tekočem z najboljšo svetovno in slovensko literaturo

Vaš e-naslov:
Roald Dahl 100 let!

Svetlana Makarovič katarzično okronala kosovelovske Sanje v Medani

Novi človek prihaja! V Brdih še vedno odzvanja preroško oznanilo Srečka Kosovela. Občestvo s posluhom za človeka je v zadnjih avgustovskih dneh odprlo okna, odprlo duri in na 5. festivalu Sanje v Medani in Šmartno, pravljična vas vstopilo v nevihto lepote in resnice.

Šmartno, pravljična vas
Fanfare v otroških srcih so zapele, ko si je slikovita vasica Šmartno 27. avgusta 2014 nadela čaroben lutkovno-pripovedovalsko-glasbeni plašč za majhne in velike. »Turlututu!« je navihani junak francoskega ilustratorja in avtorja Hervéja Tulleta v lutkovni miniaturki iz kovčka v režiji Matije Solceta in prepričljivi izvedbi Maje Kunšič poklical najmlajše v Hišo kulturo in jih povabil v domišljijske meandre gledališkega sveta. Lutkovno štafeto je s hudomušno zasukano parabolo Krpanova sol prevzel Miha Arh, ki je na oder predpremierno postavil junaškega Martina Krpana, ki tokrat izvirno prerešeta kapitalizem in v domiselni predstavi sporoča Pejte se solit! Vse pisano je bilo napetih ušes na osrednjem trgu Šmartnega, ko je svojo pripovedovalsko malho radodarno odprla Tjaša Koprivec, sicer umetniška direktorica festivala Sanje v Medani in Šmartno, pravljična vas. Pod večer so v glasbeno-animacijski lutkovni poslastici za mlado in staro Papir’n Muzika ob glasbi Brencl bande oživele na moč domiselne gibljive kreature papirgledališča Papelito, Andrej Boštjančič in Rok Šinkovec pa sta v nadaljevanju večera vžigala podplate na krilih ljudskih in avtorskih napevov etnozasedbe Brencl banda. Lutkar in glasbenik Matija Solce, ki vsakič znova navduši s svojo pronicljivo domišljijo, je v lutkovni satiri Pavliha revival v prepletu tradicionalnih ročnih lutk, uličnega črnega humorja in neomejene satire v življenje obudil Pavliho, ki nas drami v času, ko nam trda prede in se nam zdi smeh postranska stvar.

Z nevihto lepote in resnice prihaja novi človek

»Medanci znajo povezati vinogradništvo z vrhunsko kulturo, kot je naš domačin Alojz Gradnik mojstrsko povezoval poezijo in vino,« je 28. avgusta na Gradu Dobrovo zbrane zanosno nagovoril župan Občine Brda Franc Mužič. Da letošnji festival oznanja revolucijo človeka, je oznanila umetniška direktorica festivala Sanje v Medani Tjaša Koprivec. »Naslonjeni na večno moč Kosovelove poezije verjamemo v človeka. Novi človek prihaja! Z električnim prasketom, s strelo bližine, z nevihto lepote in resnice,« je nadgradila sporočilo pesnika vsemirja iz njegovega manifesta Mehanikom!. Čeprav Srečkove besede, da bo človek stroj uničen, zvenijo grobo v mehki briški pokrajini, jih je treba slišati, je poudaril direktor festivala Rok Zavrtanik: »V času, ko se v mnogo pogledih rušijo svetovi, ki so jih gradile generacije, ko padajo kulture v Ukrajini, Libiji, Gazi, Afriki, ko želo finančnega fašizma vse ostreje reže v ljudstva sveta in Evrope, je na mestu, da se zavemo izročila in sanj naših mater in očetov, ki so utirali pota človečnosti, pravice in resnice. Lepota in bolečina, resnica in pravica – vse to domuje v duši in srcu slehernika in dobiva svoj najpolnejši izraz v poeziji. Iz poezije in glasbe črpamo navdih in moč za razumevanje vsega, iz lepote pa moč vsakega zavedanja, svet smisla in biti, da ne postaneta nesmisel in nebit, kot se danes sejeta širom sveta do teh pokrajin.«

Človeški krik, ki mu prisluhneta Oya Baydar in Branko Soban
V četrtkove festivalske sanje je na Gradu Dobrovo popeljala cenjena turška pisateljica, glasnica resnice in borka za človekove pravice Oya Baydar, ki je poudarila, da živi v svetu, kjer domujejo vse vrste nasilja – to se začne z umorom poskusne živali v laboratoriju, nadaljuje prek obtežujočih pričakovanj preambicioznih staršev in stopnjuje vse do umora v vojni –, zato si ob kriku in bolečini ne more zatiskati oči. V romanu Izgubljena beseda, ki v prepletu zgodb presunljivo, a izjemno človečno spregovori o nasilju, se je osredotočila na nasilje nad Kurdi. »Človek lahko doseže človeka, kot sem zapisala že v knjigi. Še vedno verjamem, da ljudje lahko razumejo drug drugega, a si morajo zreti v oči. Vedela sem, kakšne krivice in pritiske doživljajo Kurdi, a dokler jih nisem prijela za roke, se jim zazrla v oči, tega nisem začutila,« je razložila. Da se ne izgubi svetovljanska beseda Branka Sobana, popotnika po zunanjih svetovih in notranjih labirintih sogovornikov, se gre zahvaliti jagodnemu izboru intervjujev uveljavljenega novinarja, zbranih v dveh knjigah s pomenljivim naslovom: Zločin brez kazni in Kazen brez zločina. Kot dolgoletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda in neomajni plavalec proti toku prirejenih resnic se je prekaljeni izpraševalec srečal z vrsto izjemnih sogovornikov z vseh koncev sveta. »Literatura temelji na krhkosti in nežnosti, a so časi takšni, da mora posegati tudi po temnejših temah in pisati o grobosti, nasilju, trpljenju. Pisatelj tako kot novinar to počne iz notranjega krika, kot je lepo ubesedila Baydarjeva, da lahko nepravice in krivice prelije na papir in tako svoje misli prenese do bralcev,« je osvetlil Soban.

Virtuozna Marko Hatlak in Mahesh Vinayakram
Harmonikarski virtuoz Marko Hatlak, ki je z dolgoletnim mojstrskim igranjem ovrgel mit, da je harmonika narodno-zabavno glasbilo, se je tudi v osrčju Brd s svojo varovanko v rokah sprehodil od energičnega tanga in ljudskih melodij do baročne glasbe, inovativne kompozicije današnjega časa in »domače« glasbe Iztoka Mlakarja, preoblečene v tango. S svojo vrhunsko interpretacijo je požel navdušenje občinstva, ki je na z lampijoni sanjavo okrašenem grajskem dvorišču toplo sprejelo mednarodno uveljavljenega indijskega pevca Mahesha Vinayakrama. Njegovo mojstrsko karnatsko petje se je kot glasbeni slap zlilo v briško noč, v kateri so odmevali tudi upapolni verzi Srečka Kosovela.

Poetično bitje in žitje Erike Vouk, Josipa Ostija, Petre Koršič in Davida Brooksa
Svoje poetično bitje in žitje so na petkovem večeru v Medani razprli nagrajevana mariborska pesnica Erika Vouk, ki se je predstavila z vitalistično in samotnostno poezijo z opaznim mediteranskim pridihom iz pesniške zbirke Lasa pur dir, slovensko-bosanski pesnik melodičnih stihov Josip Osti, ki skrivnost ljubezni umeva tudi v verzih, zato je festivalsko poslušalstvo razvajal s poezijo iz knjige izbranih pesmi Izgon v raj, posvečene štirim njegovim najljubšim ženskam, briška pesnica Petra Koršič, iz katere je poezija pljusknila med kritiškim delom pred letom dni, klobčič svojih pesmi, v katerih se pretakajo ljubezen, umetnost in življenje, pa je v Medani, svojem drugem rojstnem kraju, predstavila prvič, ter mojster avstralske književnosti David Brooks, tudi soprevajalec poezije Kačičeve in Kosovela v angleščino. Slovenskemu bralstvu se je predstavil z romanom Na drugi strani sveta, domiselnega pisatelja silnih obzorij pa s Slovenijo povezujeta tudi kraška pokrajina in ljubezen, zato v njegovem povsem svežem svežnju Pogovor ne preseneča romaneskni pogovor mlade ženske in zrelega moškega, ki ga je umestil v bližnji Trst in o njem povedal: »Roman je dolg za dolg obrok, je knjiga zgodb, priznanj, izpovedi.« Nenavadno intimnih izpovedi in nepričakovanih priznanj, ki neznanca, po naključju sedeča za isto mizo v restavraciji, poveže v (so)čutno bližino.

Kosovelov(sk)o iskreče in električno
»Odprite okna, odprite duri: nov človek prihaja. Vsi mehanizmi morajo umreti! Novi človek prihaja!« Strelica prodorne misli Srečka Kosovela iz kultnega manifesta Mehanikom!, naperjenega proti brezdušni mehanizaciji njegovega časa in današnjemu brezpogojnemu uklanjanju, podčrtanega z nadčasno likovno govorico Save Kosmač, v pisemski ovojnici potuje od človeka do človeka – in naposled je prispela v Brda. Iskrilo se je pod murvo, ko so Kosovelovi stihi oživeli v električnem pesniško-glasbenem performansu Tjaše Koprivec, Jureta Capudra in Bora Zakonjška. Skozi na stežaj odprte festivalske duri je isti večer vstopila Kate Young, izjemna škotska violinistka, pevka in skladateljica, katere preprosta vrhunskost na odru je ena sama čarovnija. S svojim razkošnim glasom je napolnila celotno Medano, violina v njenih rokah pa je sapo jemajoče spregovorila kot godalo in brenkalo. Poslušalcem ni pustila počivati, saj jih je s škotsko prikupnostjo ves čas vpletala v doživeto glasbeno popotovanje pod murvino kuštro.

Lovec na ljudi za izbrisane
Festival Sanje v Medani je 30. avgusta okronala vélika umetnica Svetlana Makarovič z recitalom Lovec na ljudi, ki so ga z globoko doživetim petjem požlahtnile Zvezdana Novaković, Mirjana Šajinović in Aphra Tesla. Vsaka umetnica svet zase, a skupaj vesolje, ki ga je (bilo) prav katarzično doživeti. Ker Makarovičeva ne pristaja na kompromise v svetu, v katerem poleg ravnodušnosti vladajo prevare in laži, je edinstven pesniško-glasbeni večer posvetila izbrisanim: »Recital Lovec na ljudi je posvečen izbrisanim, tistim iz bratskih republik, sama jih še vedno občutim kot bratske republike, ki so se pred najhujšim zlom zatekli v Slovenijo, v deželo, ki so jo sami pomagali graditi – ceste, stavbe, šole, vrtce, parke – in jih je Slovenija izbrisala. In jih je Slovenija ponižala in jih je zasužnjevala in ogoljufala. Mislim tudi na delavce iz Bosne, ki so jih okradli, da niso imeli drobiža niti za vrnitev v domovino. Zaradi česar me je sram, da sem državljanka te države, je, da se Slovenci ne počutijo krive. To je najbolj grozljivo! Da nas ni sram. Mene je sram.«

Čustveno vzburjeno občinstvo, naelektreno do katarze
V recitalu Lovec na ljudi je Makarovičeva tako doživeto interpretirala poezijo iz pesniške zbirke Bo žrl, bo žrt, da je občinstvu sem ter tja zagomazelo po hrbtu, ko so se njene besede, opozarjajoče na zlo, ki ga povzroča človek človeku, prepletle z osupljivim petjem v bolgarski grleni vokalni tehniki Zvezdane Novaković ob spremljavi harfe. Strunsko glasbilo je imenitno nadomestilo saz, ki tradicionalno spremlja sevdah, v Medani v na moč ganljivi izvedbi Mirjane Šajinović, sicer gledališke igralke SNG Maribor. Balkanska tuzemskost je spregovorila skozi interpretacijo težko dosegljivih vokalnih in čustvenih globočin svojstvene Aphre Tesla. Mistično, nostalgično, kruto in lepo obenem se je zlilo s še kako zemeljskim lovljenjem ljudi, ko so se pevke pomešale med čustveno vzburjeno občinstvo in ga naelektrile do katarze. Po trenutku, ko je ostalo brez besed, je v Medani zadonel gromek aplavz, ki se kar ni in ni hotel končati. Tako unikatne zasedbe slovensko občestvo namreč še ni doživelo! Na olajšanje in véliko pričakovanje marsikoga pa ga še bo – na jesen v Domžalah in na pomlad v Ljubljani.

* Vabljeni k ogledu fotografij v spletni galeriji in v knjigi obrazov (foto: Manca Čujež/Sanje).

S hvaležnostjo v srcu kličemo: na snidenje ob letu osorej! Na Sanjah v Medani 2015.

Čutite to svetlikanje? Novi človek prihaja!

Vaša vrečka je prazna.

pogoji poslovanja klub Sanje

Lestvica najbolje prodajanih:

1. Ožarjeni kamen

2. 95 tez

3. Bolezen je nekaj drugega

4. Vstanimo, v suženjstvo zakleti! (2. zvezek)

5. Alamut

6. Moji izumi | My Inventions

7. Otroci dni

8. Retrospektiva

9. Parfum

10. Ni nemogočih poti