Prevod:  Katja Zakrajšek
Lektoriranje:  Mateja Dermelj
Oblikovanje:  Boštjan Pavletič

Prva knjiga, s katero je Pamuk pritegnil mednarodno pozornost. Z njo se je njegov opus odločno zasukal k postmodernistični estetiki, ki jo razvija še danes. V obliki zgodovinskega romana zasnavlja Pamukove temeljne teme dvojnikov, prepletanja in izmenjave identitet, odnosov med vzhodom in zahodom ter razmerij med resničnim in izmišljenim. Bela trdnjava sledi življenjskima usodama dveh sodobnikov in dvojnikov, renesančnega Italijana in otomanskega Turka, ki se vedno bolj zbližujeta in zbližata in prepleteta, tako da končno izmenjata imeni, identiteti in celo spomine in sanje, dokler ni več jasno, čigav je glas, ki pripoveduje zgodbo.

V tistih dneh sem bil drugačen človek, mati, zaročenka in prijatelji so me celo klicali z drugačnim imenom. Sem ter tja v sanjah še vidim tistega človeka, ki je bil nekoč jaz, ali za katerega zdaj verjamem, da je bil jaz, in se prebudim ves prepoten. Ta človek (...) je bil tedaj star triindvajset let, študiral je »znanost in umetnost« v Firencah in Benetkah, menil, da se kar spozna na astronomijo, matematiko, fiziko, slikarstvo. Seveda je bil domišljav: potem ko se je pregrizel skozi večino tega, kar so dosegli pred njim, je nad vsem skupaj zavihal nos; ni dvomil, da bo vse presegel; ni mu bilo enakega; vedel je, da je pametnejši in bolj ustvarjalen kot kdorkoli drug. Skratka, bil je povprečen mladenič.