Pripoved Bryant Park v treh vzporednih pripovednih tokovih prepleta fragmente identitete osrednjega lika - mladostniški poskus preprodajanja mamil na mediteransko lagodnem jugu Italije, monotoni vsakdan raziskovanja po knjižnicah v New Yorku, spomin na težavno komunikacijo v času odraščanja in molčečo popolno bližino z očetom ob njegovi smrti. New York prav v času pripovedi pretrese 11. september (gre za enega prvih literarnih opisov te katastrofe). Poosebljeno mesto odseva duševno stanje protagonista in njegovo notranje sesipanje. Ulrich Peltzer vedno znova opisuje generacijo, ki ima občutek, da je nekaj izgubila, ne ve pa, kaj in kje.
Vsak zase, v svoji glavi, s svojimi podobami in sintakso; karkoli ti že straši po mislih, kako je bilo in kako bi lahko bilo. Domneve in gotovosti, prepričanja. Kot posledica živčnih impulzov, kemičnih reakcij, ki ti nenadoma prikličejo v spomin že skoraj pozabljeno gradivo, določene podrobnosti, najbolj nenavadne prizore.
Novi roman Ulricha Peltzerja spominja na sliko, ki ne prikazuje le enega, temveč kar tri prizore hkrati ... - Ursula Märtz
Bryant Park je literarno delo v gibanju, v najboljšem pomenu besede nezamejeno.« - Sabine Peters, Basler Zeitung
Pripoved o sodobnem življenju, "sesuvanju" New Yorka in sesipanju duše sodobnega človeka. Le zakaj imamo neprestano občutek, da nekaj izgubljamo? - Petra Kocjančič, Cosmopolitan