Prevod:  Alenka Moder Saje
Lektura:  Mateja Dermelj
Oblikovanje knjižnega ovitka in ilustracija:  Veronika Saje

Zgodba se dogaja v letih 1860 do 1880 v Južni Afriki. Trileten otrok se zgubi v gozdu v Knysni in ga ne najdejo več. Devet let pozneje državna uradnika, ki delata popis prebivalstva, najdeta pri črnski družini v Long Kloofu, milje in pogorja stran, na drugi strani gozda, belega otroka. Odvzameta ga Fieli Komoetie, ki ga je vzgojila, vrnejo ga »pravi« družini. Prisilijo ga, da prevzame drugo ime in da tujca imenuje oče in mama, on pa samo čaka, da bo Fiela prišla ponj. Fiela pa je nemočna pred oblastjo in ne pride. Šele ko odraste, se sam odpravi iskat resnico, kdo sploh je. Kaj ni mar Benjamin Komoetie, kljub temu, da je bel, njegova mama Fiela pa črnka? Kaj ni ženska, ki ga ima rada, čeprav ga ni rodila, vendar njegova mama? Je res Lukas van Rooyen, otrok, ki se je izgubil v gozdu? Je res sin pokvarjenega, lenega, prevarantskega belega drvarja Eliasa van Rooyna? Je mogoče čisto nekdo drug?

Zgodba nam da močan občutek za kraje v Južni Afriki. Dalene Matthee nas vodi po temnih gostih gozdovih Knysne, kjer še hodijo sloni, ki imajo skrivnosten spomin in snujejo maščevanje lovcem na okle, kjer revni prebivalci sekajo drevesa, ki pomenijo njihovo prihodnost, in po planotah, kjer divji noji, ki lahko z eno samo brco raztrgajo človeku trebuh, še prosto tekajo po travnikih, kjer se Fiela bori proti rasizmu. Kaže nam deželo, sestavljeno iz nasprotij in razlik, iz črnih in belih, iz oportunizma in ljubezni.

Moj otrok je in moj bo ostal! Vsi v Kloofu to vejo in tako jemljejo, zdaj pa pridete vi in bi ga radi v svoje kremlje?