Če bi dejali, da je Hamam Balkanija zgodovinski roman, bi razkrili samo košček sestavljanke, in še to tistega, ki z neštetimi drugimi tvori nebo širne obmorske krajine. Ta je resda nemajhnega pomena, toda naravnost osupljivo je, kako Vladislav Bajac z malim literarnim alkimističnim trikom veličastni celostni pripovedi vdihne osebno noto in jo tako spremeni v nekaj verodostojnega, mesenega, živega. Hamam Balkanija pripoveduje s filigransko natančnostjo sestavljeno zgodbo o dveh zgodovinskih obdobjih in junakih, razpetih med dve identiteti. Osmansko cesarstvo 16. stoletja in njegovi akterji v jugovzhodni Evropi, Mehmed paša Sokolović, Mimar Sinan, Sulejman I. in Rustem paša, se prepletajo s sodobnostjo in osebnostmi, kot so Orhan Pamuk, Allen Ginsberg, Juan Octavio Prenz, Leonard Cohen, Gary Snyder, Čedomil Veljačić in avtor sam. Roman ni le srečanje dveh svetov, temveč je soočenje dveh svetov v enem in istem človeku. Roman, v katerem se Istanbul seznani z Beogradom.
»Toda hotel si mi povedati nekaj v zvezi s to lepoto?« je spraševal Pamuk. »Saj. Nekateri primerjajo Selimijo s Tadž Mahalom v Agri. Toda jaz ti ga zdaj ne omenjam zaradi najine teme o primerjanju, ampak zato, ker sem se spomnil, da je tudi ta biser perzijske arhitekture v Indiji pravzaprav dediščina – Mimara Sinana! Med nekaj glavnimi ustvarjalci tega čudesa med sedmimi čudesi sveta, Tadž Mahala, najdemo tudi otomanska in perzijska imena: Mehmet Isadžeri, Isa Muhamed Efendi, Ustad Isa – vsi ti so bili Josifovi/Sinanovi učenci!« Zdaj sva s Pamukom tekmovala. On je zadal končni udarec. »No, tudi Mehmed aga, ustvarjalec džamije Sultanahmet, bolj znane pod imenom Modra džamija, na At Mejdanu, tik ob Hagiji Sofiji, je bil Sinanov učenec, in to zadnji!« Ravno ko je mislil, da me je premagal, sem ga prehitel še z enim podatkom. …
Hamam Balkanija je spektakularen roman … Nadrobno izrezljani stavki se vzpenjajo po strmini Osmanskega cesarstva šestnajstega stoletja in sodobnega časa – dohiti jih vrhunsko sukana pripoved, ki jo prevevajo živost, otipljivost in verodostojnost. - Tjaša Koprivec, urednica
Hamam Balkanija je temeljna knjiga razumevanja Balkana v današnjem času. - Milan Dekleva
Resnica je pač konstrukt pisateljske konvencije, kjer se sanje rade vtihotapijo v resničnost, zato ni čudno, da se v Višegrajskih toplicah v sedemdesetih letih od nekod pojavita senca paše Sokolovića, ki, kakor pristoji turškemu mogotcu 16. stoletja, prevzame pol zgodbe in drugačen font pisave, ter Orhan Pamuk, resnični/imaginarni Bajčev prijatelj. /.../ Igra identitet in metafikcijskih postopkov pa je samo pretveza za tisto večno vprašanje, ki je mučilo že stare orientalske pesnike: O čem pisati, ko je bilo že vse napisano? - Ana Geršak, Bukla
Nagrajeni roman Hamam Balkanija Vladislava Bajaca je po mnenju sedemčlanske žirije Fundacije Balkanika, ki ji predseduje Nikolaj Stojanov, letos najboljša knjiga Balkana. - rtvslo.si o balkaniki 2008 za roman Hamam Balkanija
Vladislav Bajac, ki se je slovenskim bralcem pred leti predstavil z navdihujočo Knjigo o bambusu, se vrača v velikem slogu – z obrušeno romaneskno pripovedjo Hamam Balkanija, ki se je leta 2008 ovenčala z mednarodno nagrado balkanika za najboljši roman na področju Balkana ... - Manca Čujež, Planet Siol.net
SHRANI V VREČKO
Vladislav Bajac
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010