RomanIsolanthis vsesvetovne ustvarjalke Alme M. Karlin seže
v mogočno prostorje visoko razvite civilizacije Atlantide. Po smrti kralja se
dvigne plamen boja za oblast; lesketa krone si zaželita naslednika Atarikitli in
Arototec (slednji je nadvse cenjen znanstvenik, a tudi pripadnik temnih sil). Ko
v Pozejdonijo prispe kralj temne zemlje, faraon Ramon Phtha, mesto tekočih voda
prebiča viharni veter ‒ čedni mladenič se (usodno)
zaljubi v Isolanthis, dedno princeso, v žilah katere žubori čista kri prastarega
rodu. A slepeče lepo Isolanthis, navidez krhko kot obris meseca, kliče
resnobnost življenja … Krono vendar nosi, da bi mogla služiti drugim. Bo sok
mladosti dušo svečenice vendarle premamil s hrepenenjem?
Spletke, boj za oblast, duhovnost
in neuslišana ljubezen kipijo v romaneskni snovi, ki jo odlikuje
poetičnost jezika, pa vendar je v romanu prepoznati vrsto drugih
dragocenih prvin (mednje prav gotovo sodi avtoričina teozofska plast, ki
se je navdahnila, na primer, pri Rudolfu Steinerju). Alma M.
Karlin se predstavlja z besednim predivom, ki prekipeva od prispodob in
osupljive lepote in pisateljico izgovarja kot duševno in duhovno
osvobojeno žensko, ki se ni vdala primežu tradicionalnih vlog. Almo M.
Karlin enkrat več prepoznamo kot ustvarjalko, katere potentna sila se je
razraščala onkraj časa.
Delo Isolanthis: Roman o potopu celine je bilo v izvirnem (nemškem) jeziku priobčeno leta 1936. Prevod v slovenski jezik je prva pretočitev poslej.
Natis sta gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS in Kulturni program Evropske unije (2007‒2013).
Ko je Isolanthis prehodila sedemkrat sedemdeset stopnic do stolpa sončnega vzhoda, se je tema kakor črni plašč ovila okoli mesta zlatih vrat, skozi podeče se oblake pa so medlo sijale posamezne zvezde. Iz modrečeve sobane je prodiral dim daritvenih paličic vse dol do stopnic, a on sam je stal zgoraj na ploščadi in z nenavadno oprezujočim pogledom zrl v neslutene daljave. Daleč pod njim je nočni veter grabil dolgo žalno zastavo in jo spremenil v belo, divje se zvijajočo kačo, jo spet razvil in jo plosko pritisnil ob zidovje stolpa.
"Mene iščeš, Isolanthis?"
Glas je prihajal od daleč, zdel se je brezčasen.
"V svoji srčni boli prihajam k tebi …"
... zgodba bi bila v ponos vsakemu modernemu fantazijskemu piscu, medtem
ko spletke, želja po moči in oblasti ter razkol med telesno in duhovno
ljubeznijo delu dajejo univerzalno aktualnost. - Vesna Paradiž, Bukla
V
Isolanthisu z Almo M. Karlin od apokaliptične slutnje do solz.
Isolanthis: Roman o potopu celine je Karlinova v knjižno vesolje poslala
na vrhuncu svoje pisateljske slave leta 1936 ter se z njim iz
potopisnih voda preselila v teozofske in na nek način zloslutne. - Manca Čujež, Planet Siol.net
Na teozofskem simpoziju, ki je potekal 10. novembra v Sofijinem hramu in
v knjižnici Alme M. Karlin v Celju, sem v družbi zanimivih sogovornikov
odkrivala predvsem duhovno dediščino te nenavadne Celjanke, ki je
marsikatero skrivnost življenja razkrila tudi v svojem v izvirniku v
nemščini napisanem romanu "Isolanthis". - Jerneja Jezernik v oddaji Literarni razgledi na radiu Agora
Ta roman je Celjanka napisala leta 1936,
na višku svoje pisateljske slave, in velja za njeno najpomembnejšo knjigo, v
kateri se ukvarja z ezoteriko. - BS, Novi tednik
Roman Isolanthis zato tudi v današnjem času
predstavlja vodilo tako za posameznika kot za družbo v celoti. Namiguje, da so
stare kulture posedovale in negovale duhovne resnice o življenju, ki so nato v
obliki moralnih vrednot povezovale družbo; nakazuje, da v objavljenem vesolju
obstaja notranja povezanost vsega stvarstva in s tem tudi vseh človeških bitij,
ki zaradi nevednosti in ločenosti tonejo v osamljenost; da pot do izpolnitve v
življenju pelje preko služenja človeštvu, preko žrtvovanja za druge in da se
pot človekovega vračanja k duhovnemu izvoru vije skozi številna življenja, med
katerimi se uči obvladovati težnje svoje sebične telesnosti. - teozof Anton Rozman
SHRANI V VREČKO
Alma Karlin
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010