Izgubljena
beseda je roman, ki spregovori o nasilju do drugega.
Tri zgodbe se naposled zlijejo v skupen premislek o brezštevilnih oblikah
nasilja.
Slavni
pisatelj Ömer Eren, čigar
ustvarjalni proces je nenadno ustavila pisateljska
blokada, se po naključju zaplete v tragično zgodbo mladega kurdskega para,
ki beži pred nasiljem lastne družine in politične organizacije, in pomaga
(od)rešiti ljubezensko vez, ki nasprotuje zakonom tradicije in države.
Vsevidna materina
skrb in neupogljivost Ömerja nazadnje primorata v umik – pred silo države in
bremenom pričakovanj. Na samotnem norveškem otoku, kjer poišče zatočišče, se
nekaj pozneje primeri tragedija. Izguba se prežame s sovraštvom (do drugačnega)
– in kolesje nasilništva se znova zavrti. Roman se izsuče v osrednjo povezovalno (nemara odtujevalno) nit – izgubljeno besedo.
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo
RS.
Pogorele gore, umetne rože na mizi, pogrnjeni s povoščenim prtom, ovenele marjetice v rokah majhne deklice, njeno hrepenenje po očetu, ki ga ne pozna, trg s prstenimi tlemi, ki se je raztezal pred hišo - povsem očitno je bilo, da so ga mladostniki uporabljali kot nogometno igrišče - tu in tam rastoči topoli in vreščeče vrane ... Začutil je žalost, ki mu je kot jeklena krogla legla na prsi in se z vsakim nadaljnjim hipom in s tišino še poglabljala, sramoto, od katere so se mu orosile oči - zakaj se sramujem? - obup in željo po uporu.
Oya Baydar je ustvarila pogumno in ganljivo delo ... - Sarah Siemens, Abendzeitung
Izgubljena beseda je roman o moči in nemoči govorice ter o samospoznanju, ki ga more roditi šele bolečina. - Peter Henning, Spiegel Online
Izgubljena beseda - hkrati surov in prav toliko nežen portret družbe. - Kolja Mensing, Saarbrücker Zeitung
Psihološko-filozofski roman je uvod v potencialno eksplozivno situacijo,
ki vlada v odnosu med Kurdi in turško državo. Protagonist romana je slavni
pisatelj Ömer Eren, katerega življenjska pot se po naključnem srečanju zaplete
v življenje mladega kurdskega para, ki beži pred nasiljem lastne družine in
politične organizacije. Pomaga jima rešiti ljubezensko vez, ki nasprotuje zakonom
tradicije in države, prepletene zgodbe pa se naposled zlijejo v skupen
premislek o brezštevilnih oblikah nasilja. - Š. O., Dnevnik
Razmere, v katerih živijo Kurdi, pomenijo
vdor realnosti v njegov samovšečno vatirani svet. »V teh krajih je orožje močnejše od peresa,« reče pisatelju
oče umorjenega otroka. Toda izkušnja Omarja tako globoko zaznamuje, da končno
najde »besedo, ki jo lahko izreče«. - Ana Geršak, Bukla