Prevod:  Maja Ropret
Urednica:  Tjaša Koprivec
Lektura:  Tadeja Ivančič
Oblikovanje naslovnice:  Boštjan Pavletič

Nadroben vpogled v prikrite mehanizme velikega imperija. Resnična zgodba o vrsti dramatičnih političnih zasukov, kakor jim je dirigirala supervelesila. Kakšne vse so perfidne poti, če naj se zgodi padec iranskega šaha ali panamskega predsednika? Kako so krojili invazijo na Irak?

"Dandanes gledamo posledice tega, da je sistem ušel izpod nadzora. Vodstva naših najbolj cenjenih podjetij za skoraj suženjske plače zaposlujejo ljudi, da v azijskih 'mučilnicah' garajo v nečloveških pogojih. Naftne družbe v reke deževnega pragozda brezobzirno spuščajo strupe, s čimer zavestno pobijajo ljudi, živali in rastline ter izvršujejo genocid nad starodavnimi kulturami. Farmacevtska industrija milijonom z virusom HIV okuženih Afričanov odreka rešilna zdravila. Dvanajst milijonov družin v naših Združenih državah se sprašuje, kako bodo prišli do naslednjega obroka. Energetika ustvarja enrone. Računovodstvo ustvarja andersene. Razmerje med petino svetovnega prebivalstva v najbogatejših državah in petino v najrevnejših po prihodku je naraslo s 30 : 1 leta 1960 na 74 : 1 leta 1995. ZDA za vojno v Iraku porabijo več kot 87 milijard dolarjev, Združeni narodi ocenjujejo, da bi z manj kot polovico te vsote vsem ljudem na svetu lahko zagotovili čisto vodo, ustrezno prehrano, higienske razmere in osnovno izobrazbo."

V vznemirljivi osebni izpovedi avtor opisuje svoj osebnostni premik od ustrežljivega služabnika imperija do izpostavljenega zagovornika pravic zatiranih. Potem ko ga je najprej v svoje vrste izbrala ameriška Agencija za nacionalno varnost, je s plačo mednarodnega svetovalnega podjetja prepotoval svet: Indonezijo, Panamo, Ekvador, Kolumbijo, Savdsko Arabijo, Iran in druge strateško pomembne države. Njegova naloga je bila ob zatrjevanju, da bo to zmanjšalo revščino, uvajanje politik, ki podpirajo interese ameriške korporacije (koalicije vlade, bank in korporacij), torej politik, ki so ohladile odnose s številnimi državami in na koncu privedle do 11. septembra in naraščajočega protiamerikanizma. Čeprav je izvirno izšla pri manjšem neodvisnem založniku, se je povzpela v vrh najbolje prodajanih knjig v ZDA (lestvica NYT) in še zdaj močno odmeva po svetu.


Preberite uvodno poglavje knjige.

Ob spretnosti gradnje tega sodobnega imperija se lahko rimske centurije, španski konkvistadorji in evropske kolonialne sile osemnajstega in devetnajstega stoletja samo skrijejo. EM-ji smo premeteni; naša učiteljica je bila zgodovina. Danes s seboj ne prenašamo mečev. Ne nosimo oklepov ali uniform, po katerih bi se ločili. V državah, kot so Ekvador, Nigerija in Indonezija, se oblačimo kot lokalni učitelji in trgovci. V Washingtonu in Parizu smo videti kot vladni birokrati in bankirji. Delujemo ponižni, običajni. Obiskujemo gradbišča in se sprehajamo po obubožanih vaseh. Deklariramo se za altruiste, za lokalne časopise govorimo o čudovitih človekoljubnih rečeh, ki jih počnemo. Konferenčne mize vladnih odborov zasipamo s preglednicami in finančnimi projekcijami in na Harvard Business School predavamo o čudežih makroekonomije. Delujemo javno, neprikrito. Tako se vsaj prikazujemo in kot take nas sprejemajo. Tako sistem deluje. Redko naredimo kaj nezakonitega, saj sistem sam temelji na zvijači in sistem je po definiciji legitimen.