Laferrièrov prvenec je satira vrste rasističnih stereotipov, ki se prebira kot šaljiv opis bohemskega življenja dveh črncev v Montrealu. Pisatelj nas brez odvečnega moraliziranja ali izpraševanja vesti, s povsem preprostimi, mestoma surovo banalnimi stavki, popelje v črnsko dušo, ki se, razdeljena med zemljo, ki jo je zapustila, ter tisto, ki je ne bo nikoli osvojila, giblje po breztežnem prostoru obžalovanja in negotovosti. Ob tem se suče nostalgično prepikana, sproščeno-humorno spisana zgodba, ki neusmiljeno strga stereotipe in nevarne polresnice.
Vlažna,
strastna, hlastna in zapeljiva pripoved o džezu, seksualni revoluciji, o
zakompleksanosti zamorcev na eni strani in njihovi superiornosti na
drugi je inteligentno pisano in metafikcijsko podloženo delo (junak, ki
pripoveduje, piše roman, morda kar ta, ki ga beremo, ki mu na koncu tudi
izide in požanje uspeh), ob katerem bralec, še manj pa bralka, ne
moreta ostati hladna. - Samo Rugelj, Bukla
Roman Kako se ljubiti z zamorcem je buhteča zgodba z neposredno pisavo o
dveh bohemskih črncih, ki skozi seksualnost razkriva drobovje rasizma.
Je igra seksualnih objektov, eksotičnih črncev na eni strani in žensk na
drugi. Ne moralizira, ampak razkriva. Seksualnost je v tem primeru
lahko upor, način obstoja, okus po eksotičnem, popisovanje pripisanih in
prevzetih vlog – kulturnih in drugih – ter politika intime. - Neža Mrevlje, Planet Siol.net