Urednica:  Tjaša Koprivec
Lektura:  Mateja Dermelj
Oblikovanje naslovnice:  Maja Čuk, Suzana Kogoj
Prelom:  Nina Ušaj
Ilustracija na naslovnici:  Marko Rop

Kličejo me cigan je zgodba o fantu, ki še ne desetleten v nesreči športnega letala izgubi vse: zavedanje svoje identitete, poznavanje svojega imena, izvora, staršev … Hudo poškodovan se znajde med Romi, sredi ljudi in običajev, ki jih ne pozna in ne razume. V temi izgubljenega spomina mu ostane le en svetel žarek, ena sama podoba iz preteklosti, ki nepredvidljivo trepeta na meji med zavestnim in nezavednim, potone enkrat v mrak, drugič spet zasije v neudušljivem hrepenenju po domu. Fantova pot nazaj je dolga in trnava, ker vodi med ljudmi, ki niso sposobni gledati brez predsodkov in spoznavati brez zavračanja. Roman odkriva tragiko razslojenosti, ki se vse bolj razrašča v slovenski družbi, in hkrati sledi travmi pretirane ksenofobije do korenin: do posameznikovega lastnega občutka manjvrednosti in ogroženosti, ki pogosto izbruhne v nerazumno sovraštvo do vsega, kar je tujega in drugačnega. Na prvi pogled kruto igro usode skozi zgodbo vseskozi mehko in nežno dopolnjujeta fantov risarski talent in neizmerna ljubezen do konjev.