Komunistični manifest, znan tudi kot Manifest komunistične stranke je bil objavljen 21. februarja 1848. Velja za najbolj znano, najbolj ponatiskovano in najvplivnejše politično besedilo vseh časov. Po naročilu Zveze komunistov sta ga napisala ustanovitelja in teoretika komunizma, Karl Marx in Friedrich Engels. V Manifestu je izpisan namen in program Zveze komunistov, s smernicami za proletarsko revolucijo, ki bi zrušila kapitalizem. Neposredni cilj je bil zgraditi socializem, ki bi kasneje prešel v brezrazredno družbo, komunizem.
Komunistični manifest je prvič izšel v Londonu leta 1848 (v nemščini), izdala pa ga je skupina nemških političnih beguncev. V istem času je izšel v nemškem časopisu Deutsche Londoner Zeitung, ki je izhajal v Londonu. V angleščino ga je leta 1850 prevedla Helen Macfarlane. Med letoma 1872 in 1890 je bil manifest izdan večkrat, Marx in Engels pa sta za nekatere izdaje napisala pomembna dodatna uvodna besedila. Angleška izdaja iz leta 1888 velja za najpogosteje uporabljeno. Prvi slovenski prevod Manifesta je iz leta 1902 (Karl Linhart v Rdečem praporju), leta 1908 pa je založba Naprej manifest prvič izdala v knjižni obliki (avtor prevoda je podpisan z inicialkami M. J. Č.).
Uvodne misli k najnovejši slovenski izdaji Komunističnega manifesta Založbe Sanje so prispevali profesorji dr. Mladen Dolar, dr. Slavoj Žižek, dr. Jože Mencinger, dr. Rajko Muršič ter pesnik Janez Ramoveš.
* 10. septembra 2009 je na festivalskem odru v Miklošičevem (nekdaj Marx-Engelsovem) parku v Ljubljani potekala predstavitev nove knjižne izdaje najbolj prevajanega, publiciranega in kontroverznega političnega besedila vseh časov. Knjigo smo predstavili v družbi najuglednejših slovenskih mislecev, ki so prispevali tudi spremna razmišljanja: prof. dr. Slavoj Žižek, prof. dr. Mladen Dolar, prof. dr. Rajko Muršič ter prevajalec, prof. dr. Božidar Debenjak.
Pošast hodi po Evropi – pošast komunizma. Vse moči stare Evrope so se zvezale za sveto gonjo proti tej pošasti, papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikali in nemški policaji.
Latinski izrek je: Habent sua fata libelli (Knjige imajo lastno usodo). Da se je v kapitalističnem okolju, v času, ko se o ‚komunizmu’ razpravlja predvsem v polemikah o tako imenovanem realnem socializmu, skuša izvedeti, kaj je s komunizmom razumel Marx, namreč nekaj zelo drugačnega kot leninistične stranke, je več kot razumljivo. - Božidar Debenjak v intervjuju za Nedeljski dnevnik
Manifest tako ostaja motor iskanja nove radikalne emancipatorne politike in prav zato komunistična pošast ostaja resnična moč, ki, kot kaže, še ne bo kmalu pojenjala. - Jela Krečič, Književni listi, Delo
Začne se z besedami: “Pošast hodi po Evropi – pošast komunizma.” Kakšna je ta pošast danes? Kako si stoji nasproti s pošastjo kapitalizma? Kako danes brati ta manifest? In v kakšnih okoliščinah je nastajal? - Jure Longyka, Radio Slovenija (VAL 202), oddaja Telstar - posnetku prisluhnite na naslednji povezavi
Ali je aktualna gospodarska kriza res reaktualizirala Komunistični manifest, ki sta ga Karl Marx in Friedrich Engels napisala pred 161 leti? In ali to pomeni tudi obujanje "pošasti komunizma", ki je v tem manifestu prvič prišla do besede? - Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
... ko ga berete danes, 20 let po padcu komunizma, po »veliki streznitvi«, po »veliki deziluziji«, ste lahko le presenečeni nad tem, koliko današnjega sveta je pravzaprav v Komunističnem manifestu - koliko leta 2008 je v letu 1848. Komunistični manifest ni katekizem, ampak zgodovina v obliki pripovedi. - Marcel Štefančič, Jr., Mladina
Ne glede na usodo komunizma ostaja eno izmed velikih besedil svetovne literature. - Miha Naglič, Gorenjski glas
Knjiga za vse čase, ki se včasih bere kot tragedija, spet drugič kot komedija. - Samo Rugelj, Vikend (priloga Dela)
Kar se je torej leta 1848 lahko nevtralnemu bralcu zdelo revolucionarna retorika - ali, v najboljšem primeru, verjetno predvidevanje - lahko danes beremo kot zgoščeno karakterizacijo kapitalizma ob koncu 20. stoletja. Za kateri drug dokument iz 40. let 19. stoletja bi lahko rekli enako? - Eric J. Hobsbawm, predgovor k angleški izdaji, 1998
Komunistični manifest bo ostal klasično delo, četudi samo zaradi bežnega, vendar nepreseženega opisa sodobnega kapitalizma ... Pravzaprav je Komunistični manifest dandanes celo primernejši kot leta 1848, ko je prvič izšel. Poglejmo primer. Ko sta ga Marx in Engels pisala, so bile svetovne multinacionalke še vedno pomaknjene nekam v prihodnost. Kljub temu sta razložila, kako “svobodno podjetništvo” in konkurenca vodijo v osredotočenje kapitala in monopolizacijo proizvodnih sil. Res smešno je brati izjave zagovornikov kapitalizma, ki so se spotikali ob te Marxove trditve, češ da so napačne, a so se v resnici izkazale za ene izmed njegovih najgenialnejših napovedi. - Alan Woods, predgovor k angleški izdaji, 1997
Manifest orisuje vizijo realnosti, ki se ob začetku novega tisočletja in ob nenehnem govoričenju o globalizaciji in deregulaciji zdi tako močna in sodobna podoba našega sveta, kot se je morda zdel tistim, ki so ga brali leta 1848. - Gareth Stedman Jones, predgovor k angleški izdaji, 2002
... najnovejši izid enega najbolj čislanih in hkrati kontroverznih humanističnih del znotraj stoletja. - Bukla
SHRANI V VREČKO
Karl Marx
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010