Uredništvo:  Peter Kisin
Oblikovanje:  Polonca Strman

Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta svet,
zemlja pleše, tja med zvezde.
Pade sneg, pride maj,
pride spet jesen,
tisoč let že zemlja pleše.
(Zemlja pleše, Gregor Strniša)



Kaj leto, leta so hitro naokoli. Tudi leto, ko Marjane Deržaj ni bilo več (18. januar 2005), je hitro zdrsnilo skozi vsakdan. 23. maja 2006 bi upihnila 70 svečk na torti. Torte ni bilo, ali pa le? Nismo čakali na maj. Marjanin rojstni dan smo počastili predčasno z izidom spominske biografije.

V knjigi spoznamo Marjano takšno, kot je bila, njeno ljubezen do petja in ljudi, očaranost z očetom… Besede avtorice Katarine Lavš, Marjanine prijateljice, so krepko podprte s fotografijami iz Marjaninega družinskega albuma in različnih arhivov. Ob listanju nam bodo v ušesih ponovno zazvenele lepe popevke, ki jih je prepevala Marjana Deržaj: Vozi me vlak v daljavo, Poletna noč, Telstar, Ptičje strašilo, Zemlja pleše, Orion, Naš mali avto, Ko gre tvoja pot odtod... Lahko bomo pokukali v čudovita petdeseta, šestdeseta, sedemdeseta, osemdeseta ... Vsekakor si bomo lahko privoščili čas, ki ga ni več in bo še čez tisoč let.

Za likovno podobo knjige, bogato opremljene s fotografijami, je poskrbela Polonca Strman. Po njeni zaslugi se Marjana ponaša z nazivom najlepše knjige leta 2006.


Oglejte si uvodni del knjige - rubrika prelistaj (spodaj desno).

Čez tisoč let, ko naju ne bo več,
na nebu Orion sijal bo še,
poljubi me za tisoč dolgih let,
ko mlad par se bo poljubil spet.

(Orion, Gregor Strniša)