Delo Modre cvetke (Les fleurs bleues, 1965) je bržda Queneaujev najkompleksnejši in filozofsko najdlje popeljani romaneskni dosežek, ki ga vrtinčijo presunljiv spoj erudicije in bistroumnih nesmislov, pa klobki filozofskih sentenc, duhovitih domislekov in literarnih ter drugovrstnih aluzij.
Sijajno grajeno delo je izvrstno pretočila Ana Barič Moder.
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Med jahalnimi konji je izbral svojega najljubšega žrebca, ki mu je bilo ime Demosten, ker je govoril, celo z žvalo med zobmi. »Ah, hrabri moj Demo!« je s tožečim glasom dejal vojvoda Avgijski. »Na, pa sem spet jako žalosten in jako otožen.« »Ste siti zgodovine?« ga je pobaral Sten. »Veselje vsako zarad' nje me mine,« je odvrnil vojvoda. »Pogum, gospod! Pogum! Zlezite no v sedlo, se greva sprehajat.« »Prav to sem nameraval, in celo še več.« »Kaj pa?« »Da bi za nekaj dni odpotoval.« »To me pa strašno veseli. Kam, gospod, naj vas odpeljem?« »Proč, proč! Tu so že kalí pognale modrócveteče rožce …« »… zla, vem. Pa bolj konkretno?« »Kar ti izberi.«
Avtorica prevoda Ana Barič Moder, temeljita poznavalka francoske in slovenske literature, se je brezkompromisno spopadla z zahtevnim besedilnim izhodiščem in znala prebrati ključne prvine Queneaujevega mnogoplastnega občutka za variacijo, njegove impozantne erudicije in bravurozne igrivosti. Nato je iz svoje diskretno eksplozivne jezikovne senzibilnosti napletla slovenski tekst, v katerem gledamo, kako silen je strukturni, kombinatorni in kulturni potencial slovenskega jezika. Prevodno besedilo v slovenščini, podobno kot francoski izvirnik, ponuja domišljeno pripoved, obilo duha in izreden bralski užitek. - Primož Vitez v spremni besedi
Prevodno verjetno najbolj zanimiva knjiga lanskoletne produkcije je prevod francoskega mojstra jezikovne igre Raymonda Queneauja /.../ Gre namreč za neskončno duhovito knjigo, prav prevajanje humorja pa je pri avtorju, kot je Queneau, gotovo eden izmed največjih izzivov za prevajalca /.../ S slovenskim prevodom torej ostajamo v srcu igre in invencije, in mirno lahko zapišemo, da ga to vpisuje v anale prevodne umetnosti. - Barbara Pogačnik (Društvo slovenskih književnih prevajalcev), Bukla