Na novi zgoščenki Uršula Ramoveš pevsko interpretira poezijo Janeza Ramoveša, ki jo lahko štejemo med najbolj zanimive in svojevrstne pesniške pojave. Njegove pesmi namreč povzemajo ljudsko motiviko in so večinoma pisane v narečju Poljanske doline, od koder sta doma oba ustvarjalca. Petje Uršule Ramoveš, ki je tudi avtorica glasbe, odlikujeta subtilnost in doživeta eleganca prave šansonjerke. Bistvo njenih pesmi zaznamuje večni kontrast erosa in tanatosa. Svojevrsten dar za podajanje besedila in njen glasovni razpon ji zagotavljata pristen stik s poslušalci. Njeno izvajanje Ramoveševe poezije je vsekakor novo doživetje in iskrena vez z umetnostjo.
Glasbeni sladokusci in ljubitelji literature te izdaje ne smete zamuditi!
Tist cajt sma taršlikuna majl,
lubje se j dobar predal,
takat sm kupu becikl,
pa še sa mi sovdi ostal.
Hlače na zvonc sm jest nosu,
spodi sm s šlisa jih spejnu,
da jih ni vlikl v kitna,
da jih nism s šmiram nasvejnu.
Blešal sa se m lakasti šulni,
podplati sa bel okovani,
s šnwodlnam sa se zapejnal,
nisa bel neč potomplani.
Na klobuku tri značke parpjete,
na neh je Triglav pisal,
lasje pa dol čez wošjesa,
h moštacam sa dobar pasal.
V varžetu jemu sm špigu,
zravn pa kampl košjen,
tistih knofu ta zlatih za srajca,
marskjer mi biv je fovšjen.
Dekline sa me ogledvale,
sa svetile se nem špange v lasih,
dnjevi sa bel takat sunčni,
taršlikuna j rasla po brig.
»Uršula Ramoveš ni le še ena izvajalka 'ljudskih' pesmi, temveč sodobna ustvarjalka, ki upošteva tradicijo kot vir navdiha. V vsakem primeru pač gre za pomembno osvežitev slovenskega glasbenega dogajanja. Nespregledljivo.«
Rajko Muršič, Muska
»Eden najlepših glasov, ki ga lahko ta trenutek slišite v teh krajih. Že zaradi njega se splača potruditi prek hribov in dolin.«