Šola narobe sveta je svojevrsten učbenik za branje dnevnih novic. Galeano predlaga preprosto metodo, naj izjave vladajočih beremo ravno obratno, saj vsi brez izjeme obljubljajo spremembe, in potem … spremenijo svoje mnenje. V njej drug ob drugem nastopajo politiki, mnenjski voditelji, neoliberalne pepelke iz telenovel, antijunaki od Huseina, Busha, Bin Ladna, Gadafija do vseh tistih, ki so si, vsak v svojem svetlem trenutku mednarodne slave, prislužili prime-time in glavne vloge v kinu terorja, trgovci z varnostjo, policijski strokovnjaki, lastniki zaporov, znanstveniki, ki so znanstveno vednost podredili oblasti globalnih imperialnih središč, opijska kraljica Viktorija, vatikanski in drugi bančniki. Pa tudi tisti, čeprav res le v zadnjih dveh poglavjih, ki so se takšni šoli uprli. (Gašper Kralj, prevajalec)
Eduardo Galeano v delu posredi z vrtincem parabol in etično zaskrbljenih elips dešifrira kritična vprašanja današnjosti. Z ovohi patriarhalne arogance velikih, političnega spletkarstva in natančno odmerjenega uboštva se v domiselni in porogljivi pisavi, ki se mestoma prepusti toku zavesti, predaja reflektiranju sodobnega sveta in njegovih premnogih bolezni. S pisavo raziskovalnega novinarja potolče po vratih zavesti industrializiranega sveta, ki ravnodušno obrača hrbet vprašanjem revščine, politične prevare in (spolnega) nasilja nad otroki.
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS. Preberite uvodne strani.
Oblast zatira plevel, vendar ne more uničiti korenin, ne da bi pri tem ogrozila samo sebe. Obsoja zločince in ne stroja, ki jih proizvaja, tako kot obsoja odvisnike od drog, ne pa življenja, ki ustvarja potrebo po kemični tolažbi in njenem prividu bega. Tako družbeno ureditev, ki vse več ljudi meče na cesto in v ječe ter ustvarja vedno več brezupa in besa, razrešuje odgovornosti. Zakon je kot pajkova mreža, spletena za lovljenje muh in drugega mrčesa in ne za oviranje velikih živin ...
V veselje mi je, da bo ta knjiga izšla v Sloveniji.
Tudi knjigo to veseli: pravi, da hoče hoditi naokrog, saj tako potrjuje, da ta narobe svet v trebuhu nosi drugačen mogoč svet, ki je zdaj res še čisto majcen, vendar počasi raste prek meja zemljevidov in časov.
Lepa hvala vsem v Sloveniji, ki so nama, knjigi in meni, dali to veselje.
- Eduardo Galeano (21. julij 2011)
Pred Metropolitanskim muzejem v New Yorku opazim starejšo Indijanko. Na skromni stojnici v hladnem popoldanskem pišu ponuja majice, na katerih jepod sliko Indijancev v perjanicah napisano: »Mi se proti terorizmu borimo že od leta 1492«. Že vse od odkritja Amerike torej, ko so novi priseljenci malodane povsem iztrebili staroselsko prebivalstvo. V tem narobe svetu so se torej tudi vojne proti terorju lotili na napačnem koncu. Proti zlu seje namreč treba boriti tam, kjer zlo je. Toda novodobnih križarjev domače zlo ne zanima. Iskali so ga drugje, v islamskem svetu, kamor so krenili izključno zaradi zelo jasnih geostrateških interesov in nafte. Vojna proti terorju je zato zgolj nadvse prikladno ime za prevaro, ki soji (ne) hote nasedli mnogi. Predvsem tisti, ki šole narobe sveta (še) ne razumejo. Čas je, da vzamejo v roke Eduarda Galeana in mu pomagajo ta svet, obrnjen na glavo, spet postaviti na noge. - Branko Soban, Sobotna priloga Dela, 17. marec 2012
Edine besede, ki si zaslužijo obstoj,
so tiste, ki so boljše od molka. - Eduardo Galeano
Tisti, ki dela, nima časa,
da bi služil denar. - grafit v Montevideu
Šola narobe sveta, bržda Galeanov najognjevitejši met doslej, je "protestna, angažirana" predstavnica literature, ki osupi spričo pisateljeve odkritosti, sočutnosti, vznemirljivih povezav in izpeljav, ostroumnih študij primerov, fantastično odmerjenega sarkazma ter odrešujočega humorja ... In dejstev. Brezštevilnih dejstev. - Tjaša Koprivec, Sobotna priloga Večera, 17. marec 2012
Čeprav je knjiga v Urugvaju izšla leta 1998, tudi po 14 letih ostaja
aktualna, morda je še aktualnejša, saj se svet utaplja v živem pesku
pozabljenih človeških vrednot, kot so dostojanstvo, svoboda, mir,
solidarnost in napredek. Ker je takšen svet težko razumeti, je Galeanovo
povabilo v šolo narobe sveta, ki ji urnik in predmetnik pišejo ugledni
strokovnjaki teptanja človekovih pravic in naravnih zakonitosti, več kot
dobrodošlo, saj vabi k premisleku o vse bolj izkoriščevalski,
egoistični in prevarantski kapitalistični družbi, ki ji avtor želi
pomagati, da bi spet našla pravi tir. - Manca Čujež, Planet Siol.net, 14. marec 2012
V delu Narobe,
svoji tretji knjigi v slovenščini iz leta 1998, pa Galeano vprašanja
družbene pravičnosti, dvoličnosti sodobne družbe, ki kaznuje male
kriminalce, tiste, ki počnejo velike hujše zločine v imenu zakona, pa
slavi, razširi na ves svet. Svet razdeli na Sever in Jug, pri čemer to
ne sovpada vedno z geografijo, temveč je povezano z razdelitvijo
globalne torte. Glasnik ponižanih in razžaljenih že dolgo ni bil tako
prepričljiv in natančen v svojih argumentih razlage narobe sveta, ki smo
ga sprejeli kot edino pravilnega. - Samo Rugelj, Bukla
Resda ni revolucionar, ki bi pozival k vstaji in demonstracijam, je
pa avtor, ki postavlja pod vprašaj vladajoče slike sveta. Njegova orodja
so zgodovinski spomin, sarkazem in mišljenje, ki prebija šablone. /.../ Avtorjev pogled absurdnosti pa ni zabavljaška literatura, vseskozi
namreč nakazuje na oblike rezistence in forme ustvarjanja drugačnega
sveta. Skratka - učbenik mišljenja. - Bernard Nežmah, Mladina
Urugvajski pisatelj Eduardo Galeano nastavlja ogledalo sodobni politiki
in ekonomiji. /.../ Morda bo prevod v slovenščino odprl oči tudi Slovencem. - Bojan Glavič, Nedeljski dnevnik