Če nad slehernikom niha katastrofa naključja, se dvojno zlo inteligence dekadentno vnema le v nesrečnih in samotnih cinikih, ki zločinsko gibčnim nevronom ne zmorejo umeriti sape. Njihova prav nič tekoče členjena zgodba ješče para trebuh odrske iluzije, v skušnjavi mišljenja vse preskromno vrtoglavi in si, da bi mera sijajno počila po šivih, dovoli fantastično disciplino prostodušne radovednosti. … Sredotežna sila Antoinovega navdahnjenega uma sedaj prelomi obliko – poslej ne več daritveno jagnje nepravilno nagubanih potez evolucije zakorači v slasti tega sveta, koder ne manjka prvovrstnih diamantov neumnosti. (Tjaša Koprivec)
Antoine ima veliko težavo: preveč je inteligenten in njegovakritična misel preostra, da bi bil sposoben »normalnega«funkcioniranja v družbi. Osamljen je, ničesar ne more jemati zapreprosto in samoumevno, boji se podajati dokončne sodbe, predvsem ima etične pomisleke in nikoli nima miru pred lastnimimožgani. Sčasoma razvije teorijo, po kateri je inteligenca le zelo neprijeten stranski proizvod evolucije človeka, ki svojemunosilcu samo otežuje življenje. Najhuje pri tej stvari je, da »bitiinteligenten« ni družbeno priznana bolezen, nasprotno.Po nekaj spodletelih poskusih boja proti lastni inteligenci Antoine le najde recept za neumnost.Tu pa se zgodba o uspehu šele začne …
Inteligentna, duhovita, na trenutke pa tudi malce srhljiva parabola o sodobni družbi.
Nosim prekletstvo bistroumnosti; reven sem, samski, depresiven. Že cele mesece razmišljam o svoji bolezni pretiranega razmišljanja, in ugotovil sem jasno korelacijo med svojo nesrečo in nebrzdanostjo svojega uma. Misliti, si prizadevati, da bi razumel, mi ni nikoli ničesar dalo, ampak je od nekdaj šlo v mojo škodo. Razmišljati ni naravna dejavnost, zadaja rane, kakor da bi razkrivala črepinje in bodečo žico, prepleteno z zrakom. Nikakor mi ne uspe ustaviti svojih možganov, upočasniti njihovega dira. Počutim se kot lokomotiva, kot stara lokomotiva, ki drvi po tirih in ki se ne bo mogla nikoli ustaviti, kajti gorivo, ki ji daje ta vratolomni zalet, njen premog, je svet.
Ta satira na naš svet, ki se ima za razumnega, je delo pisatelja, ki mojstrsko obvladuje tako svoj slog kot niansirani humor. - Le Monde des livres
Usklajena in presenetljiva kombinacija optimizma in nihilizma. - La Vie Magazine
Divja, vendar močna knjiga. - Elle
... zabavna zgodba z grenko noto v ozadju. - Franceska Žumer, Otrok in družina
Pageova prva knjiga spretno kombinira kruto satiro in izjemno smešno grotesko. Njegovi liki so popolnoma ponotranjeni ekscentriki, zgodba pa zagotavlja dober vpogled in komentar na življenje "razvitega" sveta. Priporočamo. - Library Journal
... duhovita pripoved spretnega in izvirnega pisatelja o nekem mladeniču, ki se spotika na poti do sprejemanja samega sebe. - Charlie Dickinson, The International Writers Magazine
S pomočjo Flaubertovih pisem, obiska "prezgodnjega duha" še žive pop zvezde in intervencije v slogu izganjalcev hudiča, ki jo priredijo njegovi prijatelji iz obdobja pred neumnostjo, Antoine v tem Pageovem bistrem, igrivem in kritičnem pogledu na človeško neumnost konča po svojih predvidevanjih – spet na strani inteligence. - Publishers Weekly
... ta absurdna komedija si privošči strašljiv napad. Samo odsekan in presenetljivo optimističen konec se obrne stran od občutka veselega pesimizma, ki sicer poganja zgodbo. - Beth Leistensnider, American Library Association
Duhovito in obvladljivo čtivo. - Andrej Predin, Slovenske novice
Kruta satira sodobnega, razvitega sveta, v katerem najlažje živiš, če si povprečna, neumna »ovca«. - Knjižni molj, siol.net
... dobro spisana in posrečena satira, ki se nam, opremljena z obilico (črnega) humorja, ponuja tako v zabavo kot v premislek. - Gaja Kos, Nedelo
Antoine je inteligenten, a življenja ne obvlada in to ga začne motiti. Naredi zvit načrt: postal bo neumen ... Seveda mu ne gre po načrtih, prav nasprotno. - Matej Krajnc, City Magazine
Intelekt kot slast in balast. - Matej Bogataj, Mladina
SHRANI V VREČKO
Martin Page
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010