Prevod:  Silvija Borovnik
Oblikovanje in ilustracija:  Radovan Jenko
Lektoriranje:  Mateja Dermelj
Urednik:  Rok Zavrtanik

Pariz, 18. stoletje; čas neznosnega mestnega smradu.
Ulice smrdijo po gnoju, dvorišča po urinu, stopnišča po podganjih iztrebkih, kuhinje po pokvarjenem zelju in spalnice po umazanih rjuhah.
Sredi teh vonjav se nekega vročega poletnega dne rodi Jean-Baptiste Grenouille – otrok brez lastnega vonja, a s čudežno občutljivim vohom.
Prične se ena najbolj nenavadnih in osupljivih zgodb v sodobni literaturi.


Parfum, prvenec Patricka Sueskinda, je takoj po izidu doživel izreden mednarodni uspeh.

Bil je resnično le trenutek, ki ga je silil, da se je prepričal tudi optično, nato pa se je tem bolj nezadržno začel predajati svojemu vohu. Končno je vohal, da je bila človek, vohal je pot na njenih plečih, maščobo njenih las, ribji vonj njenega spolovila in vohal je z največjim užitkom. Njen pot je dehtel tako sveže kot morski veter, loj njenih las tako sladko kot orehovo olje, spolovilo kot šopek morskih lilij, koža kot marelični cvetovi… in zveza vseh teh sestavin je ponujala parfum tako bogato, tako uravnoteženo, tako čarobno, da so se vsi parfumi, ki jih je Grenouille do sedaj navohal, da so se vse dišeče stavbe, ki si jih je bil ustvaril v svoji notranjosti, nenadoma spremenili v popoln nesmisel. Zdelo se je, da sto tisoč vonjev v primerjavi s tem enim samim ni vredno nič. Ta eden je bil najvišje načelo, po katerem so se morali zgledovati tudi drugi. Bil je čista lepota.