Giacomo Leopardi, pesnik bolesti in hrepenenja, noči in samote, ljubezni in smrti, blesteč pojav na obzorju italijanskega slovstva v prvi polovici 19. stoletja.
Samota je bila mati njegovih globokih misli, v samoti je premišljeval o sebi v odnosu do narave, o ljudeh, ki so del vsemirja, in o vsemirju samem. To so bili glavni motivi njegove lirike, ki je v svojem logičnem pomenu pesimizem in v svojem bistvu otožnost. Pesimizem je posledica vprašanj in ugank, s katerimi se je ukvarjal, otožnost pa je dih tiste samote, ki je obdajala pojočega poeta. Pesnik samotar je postavil svoj lastni jaz na sredino svojega dela – v silni želji (v svojih delih) darovati samega sebe; ne nazadnje se je poslužil lastne bolečine, lastnega obupa, da je z mojstrsko roko izoblikoval trajno podobo človeškega trpljenja.
V knjigi je zbrana najbolj znana poezija, ki jo je véliki literat napisal med
letoma 1819 in 1836, dopolnjuje pa jo izbor pisem pesnikovemu očetu,
Leopardijevim književnim prijateljem in ženskam, ki so zaznamovale njegovo življenje.
In ko med vejami začujem vetra šelestenje, primerjam ta šumot z brezmejno tišino tam onkraj in pred menoj je večnost, minuli dnevi in čas sedanji, živ, glasan.
Giacomo Leopardi, pesnik bolesti in hrepenenja, noči in samote,
ljubezni in smrti, čigar ustvarjanje je tesno povezano z lastnim
nesrečnim življenjem in prepričanjem, da mu je usojeno le trpljenje,
velja za najbolj priljubljenega italijanskega pesnika po Danteju. Italijani ga berejo že v šolskih klopeh, nam pa lahko pri spoznavanju pomaga nova antologija Pesmi in pisma. - Ana Jurc, rtvslo.si
Kot je na predstavitvi povedala prevajalka Marta Filli, se je je Leopardijeva poezija močno dotaknila že v osnovnošolskih klopeh:
“Najverjetneje zato, ker sva gojila podobna čustva, in že v tisti
mladostniški zagnanosti je v meni zorela odločitev, da njegova občutenja
nekoč prevedem tudi v slovenski jezik. Po petintridesetih letih sem
začutila, da je napočil ta čas in pričela sem s prevajanjem.” - Robi Šabec, Primorske novice
/…/ nov izbor pesmi in pisem za Dantejem
najbolj znanega italijanskega literarnega ustvarjalca in največjega predstavnika
italijanske romantike, Prešernovega sodobnika, k pesimizmu nastrojenega lirika
Giacoma Leopardija.
- Tomaž Pavšič, Novi glas
Izbor pesmi in pisem slavnega italijanskega
pesnika Giacoma Leopardija v prevodu Marte Filli bo prav gotovo vzbudil veliko zanimanja
bralcev in ljubiteljev italijanske romantične poezije v času Prešerna, s katerim
sta bila vrstnika. Primerjava pisem v knjigi (z nekaj Prešernovimi) pokaže presenetljivo podobo Leopardija kot zgodaj dozorelega mladeniča, ki si je že konec julija leta 1819, torej enaindvajsetleten mladenič, upal upreti očetu Monaldu, ko je med drugim zapisal preroške besede: "Raje sem nesrečen kot majhen ..." - M. Z., Delo
Pesmi in pisma v oddaji Izšlo je na 3. programu Radia Slovenija. Marko
Golja se je pogovarjal s prevajalko Marto Filli in prevodoslovko dr. Martino Ožbot, Leopardijevo pesem Brezmejnost je interpretiral Uroš Maček, njegovo pismo Prijateljem iz Toskane pa Ivan Lotrič.
Giacomo Leopardi na novo v slovenščini: K pesimizmu nastrojen lirik Giacomo Leopardi. - Idrijske novice
Izbrana besedila ne razkrivajo le pesnikovega odnosa do sorodnikov, prijateljev
in ljubljenih, ki so podrobno predstavljeni v spremnem dopisu in slikovnem
gradivu, temveč tudi njegovo mnenje o sočasni umetnosti, politiki in seveda
literaturi. Knjiga je namenjena tako literarnim sladokuscem kot ljubiteljem liričnega
izraza. - Ana Geršak, Bukla