Smaragdna
zelenina v očeh in v poželenju vzdrhteli hrbet in ljubosumni ljubimec z
literarno težo in demoni, ki grizejo v racionalnost, in riževa polja in
slamniki in ljubezen – nak, ljubezen ne obstaja – dokazi ljubezni … se gnetejo
v življenju romana, ki se porogljivo vriva v pisateljev avtoreferat. V
(samo)ironičnem cikcaku pluje še prigodba, ki se žanrsko pajdaši s kriminalnim
romanom, zgodba, ki se premeteno vije zdaj vzdolž, zdaj počez – tja do oglušljivega
crescenda. - Tjaša Koprivec, urednica
***
Avtorefleksivna parodija življenja uspešnega pisatelja.
Zasebnega detektiva, čigar praška pisarna je specializirana predvsem za zasledovanje nezvestih partnerjev, popularni pisatelj Norbert Černý nekega dne zaprosi za sestanek – tako se začne kriminalni roman Michala Viewegha, najbolj branega sodobnega češkega pisatelja, ki ima v slovenščino prevedenih že devet knjig, od tega jih je sedem izšlo pri Založbi Sanje. Primer nezveste Klare ni samo duhovita samoironična refleksija tako imenovanega uspešnega pisatelja, ampak predvsem rafinirano sestavljena zgodba o ljubezni, prijateljstvu in ljubosumju. Roman z detektivskimi prvinami, poln presenetljivih obratov, bralca popelje tudi na Kitajsko. V ta kontekst sodi avtorjeva izjava, češ da je o nezvestobi napisanih nemalo knjig, saj je, na drugi strani, zvestoba že res lepa, a z literarnega stališča dolgočasna.
Viewegh je na svoj znan duhovit in živahen način, s številnimi razgibanimi dialogi, napisal še eno nadvse berljivo knjigo. Naklade Vieweghovih del na Češkem dosegajo astronomske naklade, tudi preko 100.000 izvodov.
»Kako kaj gospod pisatelj?« je vprašala, vendar oči ni odtrgala od zaslona. To je bilo bolj družabno vprašanje – orke in delfini so bili zanjo trenutno bolj zanimivi kot ljubosumni češki pisatelji. »Nič, je že priznal. Seveda ne bo napisal nobene knjige, to bo čisto navadno zasledovanje.« Po svoje je bilo nenavadno: še v taksiju sem mislil, da imam za Rút tako rekoč senzacionalno razkritje, ampak zdaj, v tej mirni domačni atmosferi, se mi nenadoma ni dalo govoriti o Norbertu. Kot bi bilo njegovo ljubosumje virus, s katerim bi naju lahko oba okužil – že s tem, da bi Rút obširneje pripovedoval o Norbertu.
Prijeten, prefinjeno
zasnovan roman. Med vrsticami se povsod pojavlja igriv nasmeh Michala Viewegha.
- Ulrich M. Schmid, Neue
Zürcher Zeitung
Ob vsej samorefleksiji
pa avtor ne pozabi na zaplet, ki se vrti okrog varanja na različnih nivojih.
“Uspeva mu simbioza med relevantnostjo in zabavo,” je nekoč o Vieweghu rekel
njegov kolega Thomas Brussig. Drži. In ponovno mu je uspelo zagotoviti čtivo z
dodano vrednostjo.
- Sebastian Fasthuber, Falter
Vieweghu uspeva simbioza osnovnega, pomembnega in zabavnega ... Nobena od njegovih knjig ni enaka drugi, kljub temu pa njegovi oboževalci vedno najdejo tisto, kar jim je ljubo. - Thomas Brussig, Der Spiegel
Vieweghu je treba
priznati njegov velik literarni talent, prav tako pa premišljenost. Pozna tako
svoje močne kot šibke plati. Močne plati – humor, čut za vsakdanji jezik,
sposobnost dojemanja ozračja v družbi – v celoti uporablja, slabih plati –
komplicirani zapleti, globoka psihologija likov – se večinoma poskuša
izogibati.
- Ladislav Nagy, Reflex
Viewegh to zgodbo pove
v lahkotnem tempu in vedno, ko se pojavi nevarnost klišejev, situacijo reši z
duhovito domislico. Posebna kvaliteta njegovega novega romana pa ni v mešanju
kriminalke z erotičnim ljubezenskim trikotnikom, ampak v literarni refleksiji
procesa pisanja.
- Ulrich M. Schmid, Neue
Zürcher Zeitung
Kar se začne kot
povsem običajna akcija zasledovanja, se razvije v kompleksno igro poželenja, v
kateri kot akter sodeluje tudi detektiv, pri čemer niti precej občutljivi in
kultivirani vohljač ni več prepričan, če ni tudi sam Cernyjeva iznajdba.
Vieweghu s tem romanom, v katerem se nežno poigrava z vzorci kriminalnega in
ljubezenskega romana, uspe avtoportret, poln ironije. Kot nam uspe ugotoviti,
odnos med avtorjem in njegovimi liki zaznamujeta tako vsevednost kot ljubosumje – boji se namreč, da bi se pri
njegovih likih razvilo preveč bogato zasebno življenje in bi mu ti spolzeli iz
rok.
- Sebastian Fasthuber, Falter
/.../ v branje priporočamo žanrsko obarvano (samo)ironično zgodbo, v kateri
se življenje uspešnega, a bolestno ljubosumnega pisatelja brezizhodno
poveže z detektivom, ki zasleduje njegovo mlado ljubico in mu hkrati
služi kot pisateljski navdih. - Renate Štrucl, Bukla
Detektivska humoreska se skozi primer nezveste sinologinje ironično
loteva odnosov med ljudmi, navidezno čustveno osvobojenih, a v resnici
potuhnjeno ljubosumnih.
- Manca Čujež, siol.net
Viewegh bralca rad preseneča in naravnost uživa v
sukanju zgodbe in objestnem vdiranju v kozmos, ki ga ustvarja, s čimer
postavlja povedano pod vprašaj. Knjiga je po vieweghovsko humorna in
(avto)ironična in zato navkljub nelahki temi prijetno lahkotno branje ... - Gaja Kos, Nedelo
Pisatelj je v tem delu združil tri žanre: detektivko, samoironijo in
esej. Takšne zlitine običajno ne uspejo, tokrat pa vsak izmed žanrov
dobi presežek z nadgradnjo drugega. Pravzaprav mu uspeva z
multiplikacijo vsebin: od ljubosumnega pisatelja, detektiva in Klare
prehaja v univerzitetni milje, od tam v psihološki roman, pa v množični
turizem. - Bernard Nežmah, Mladina