Ilustracije:  Božidar Strman - Mišo
Oblikovanje:  Eda Pavletič
Urednica:  Ana Duša
Soavtorica besedila:  Nuša Glogovec

Sanjske konjske zgodbe je avtorica napisala v sodelovanju z vnukinjo po njunih skupnih doživetjih v konjeniškem športu. Zamisel skupnega avtorstva babice in vnukinje in ideja pisati o konjih in ljudeh, ki živijo z ljubeznijo do živali in narave, bo obogatila slovensko knjižno bero, saj tovrstnih literarnih del v slovenski literaturi, kolikor nam je znano, ni.

Knjiga ponuja vrsto estetskih in humanističnih vrednot, med njimi bomo zapisali le nekaj najpomembnejših: Kako pomembno je »sanjati«, imeti cilje že v otroštvu in kasneje v življenju, kajti če jih imaš, jih udejanjaš in si srečen. Pomembna je pot do ciljev ki spreminja in izboljša značaj in notranjo moč. Vračanje k naravi, razumevanje in sporazumevanje z živalmi, ne le skrb zanje, temveč tudi skupni užitek v aktivnostih.
Veliko prijateljstvo se spleta med vrstniki, odraslimi, tistimi, ki imajo skupno ljubezen in skupne cilje.
Opazovanje narave, uživanje njene lepote in skrb za ohranjanje take kot je.
Spoznanje, da ljubezen, ki jo dajemo nekomu prihaja nazaj, pogosto tudi od drugih.

Knjiga je primerna za otroke starejše od sedem let, za mladino in za odrasle, ki že obožujejo konjeniški šport. Po njej bodo radi segali vsi, ki želijo o konjih, jahanju v naravi in prijateljstvu izvedeti več - za razmislek in odločitve. Spoznali bodo jahalno okolje, pomen učenja jahanja in sodelovanja s konji ter možnosti in izbire, ki jih ta šport nudi v rekreativni in tekmovalni smeri.

V vasici, s hribom pod cerkvijo, stoji lesena hšica. V njej živi babica. Njena vnučka prihaja ob sobotah, ob praznikih in na počitnice.
V hišici se počutita lepo, radi se sprehajata po stezicah okoliških gozdov, nabirata jagode in poslušata ptičje petje.