Slavček, ptica pevka, o katere slavi pripovedujejo rodovi (slavčje petje se je vgnetlo v vrsto pisav, denimo, Homerjevo, Ovidovo in Virgilovo, pa Eliotovo, Miltonovo in Keatsovo), nekega dne uzre rdeči sadež. Poslej se iz pretesnega grla trga otožje, zakaj slavec si zaželi prelesti, mikavnosti, kakor ju zmore občudovano granatno jabolko. Oživeli sad se vzdrami; premoti ga pesem ptice, ki ji je dano čutiti nebo, ptice, o katere očarljivosti spregovarjajo zaljubljenci v zori … Tudi sijoče jabolko si poželi tistega, česar mu narava ni naklonila. Zemlja se tedaj prebudi v nelagodje. Struge popokajo, ob vršace trkne silno morje, zvonovi onemijo.
Povedka v verzih je svojevrsten panegiričen poklon simboloma navdiha, razkošja … in tihcen opomin sleherniku, ki namesto lastne slavi moč drugega.
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Bil spočetka zvezdast je cvet, škrlatast kot kraljevo vrhnje oblačilo, ga veter časa osul je spet, nebo ga z nego milo je v sadje dozorilo.
… O granatnem jabolku, sadežu, katerega domovina je Perzija oziroma današnji Iran, v tej državi ima celo svoj praznik, ter slavčku, ptici pevki, ki ima v literaturi številne spomenike, govori nova slikanica izpod peresa Tjaše Koprivec. Medtem ko je cesar občudoval slavčevo petje, je v tej zgodbi slika obrnjena; slavec občuduje čudoviti rdeči cvet, ki se razvije v še čudovitejši rdeči sadež. Niti slavec niti jabolko pa s svojo čudovitostjo nista zadovoljna, vsak si, kot je vsem nam dobro znano, želi tistega, kar ima drugi. Tjašina povedka je tihcen opomin sleherniku, ki časti in poveličuje tisto, česar nima, ne opazi pa številnih lastnih moči in navdiha. Da je slikanica tudi likovno postala prava umetnina, je poskrbela ilustratorka Polona Lovšin. - Smilja Štravs, Delo (priloga Kult), 6. april 2012
Avtoričin jezik je zelo bogat, na eni strani zaradi nespregledljive arhaičnosti, ki se združuje z dejstvom, da je Koprivčeva strastna bralka literarne dediščine mnogih kultur, obdobij, navdihov, na drugi strani pa zaradi izjemne subtilnosti, s katero kot zapisovalka strmi v ta naš zemeljski svet in ga gostobesedno, večinoma res pesniško nagovarja in bogati. ... Pred nami je tenkočutna slikanica, ki jo je upodobila Polona Lovšin po Tjašini zgodbi o dveh pomembnih simbolih, ki ju poznajo vse kulture: slavčku, ki po ptičje pooseblja lepoto glasu, lepoto tistega, kar prihaja od znotraj, svobodo in krhkost krilatega bitja, ter granatnem jabolku, ki v svoji posebni obliki, barvi in notranjosti govori o razkošju in skrivnostnih močeh. Kot navajajo mnogi viri, so stari Babilonci pred odhodom v bitko zaužili njegova nežna, mesnata semena v veri, da bodo tako nepremagljivi. Tjaša Koprivec je v literarnem sodelovanju z omenjenima likoma davnine in sedanjosti, torej slavčkom in granatnim jabolkom, ustvarila povedko v verzih z univerzalno zgodbo, ki bi jo pregovorno lahko zajeli v nasvet: Ne želi si, česar nimaš, ustvarjaj in spreminjaj s tistim, kar imaš. ... - Simona Kopinšek v oddaji Valovanje besed (Radio Maribor), 3. april 2012
SHRANI V VREČKO
Tjaša Koprivec
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010