|
Okus in barva pripravljenih jedi ter različnost njihovih sestavin nastopajo kot vzporedni jezik približevanja življenju in vzpostavljanja intimnosti, ki pa ni nikoli vzajemna, saj na strani tistih, ki jim je namenjena, ostaja namerno spregledana in zavržena. - Lilijana Burcar
Knjiga soli je po eni strani intimen roman, po drugi strani pa preobrača to zgodovino, za katero mislimo, da jo že poznamo, in na novo izpisuje drugo plat medalje evropske ekspanzije v 20. stoletju, seveda z gledišča koloniziranih, tistih utišanih. - Katja Zakrajšek v oddaji Ars 360, RTV SLO
Monique Truong nas popelje v svet spominov in asociacij glavnega junaka, vietnamskega kuharja v Parizu v zgodnjem 20. stoletju. - Maja Bahar, Ars 360, RTV SLO
Knjiga soli tako skozi pripoved kuharja bralca popelje na nenavadno popotovanje od Indokine do Pariza, med katerim, kot se na jeziku razpira okus solnega cveta, mladi Vietnamec razkriva presenetljivo zgodbo. Delo v razmislek ponuja tako pretresljivo zgodbo o usodi razseljenih in brezdomih ljudi iz nekdanjih kolonij kot tudi problem rasizma, ki se je, le da na nekoliko bolj uglajen način, dogajal v domovanju Steinove in Toklasove, v katerem so se zbirali pomembni in liberalno usmerjeni avantgardni umetniki tistega časa ... Knjiga soli je roman, ki se, tako kot Binhove jedi, okuša počasi, grižljaj za grižljajem. Poslastica, za katero se ni treba pretvarjati, da smo v njej našli izjemen literarni okus. - Elvira Miše, Mag
Pronicljivo šegava prvoosebna pripoved vietnamskega kuharja, ki se spopada tako z neznanjem zahodnih jezikov kot tudi s svojo kolonialno zgodovino. - Bukla
Osebna izpoved, vpeta v širšo družbeno problematiko vzhodnjaka na zahodu, deluje pristno in sveže. - Ana Rozman, O osebnosti
Odličen romaneskni prvenec vietnamsko-ameriške pisateljice in esejistke. - Tina Košir, Elle
Intimna zgodba vietnamskega kuharja, zgodba o ljubeznih, kolonializmu, pariških literarnih salonih iz začetka 20. stoletja. Berljiv roman, nagrajen z mnogimi priznanji. - Indirekt
Knjiga soli torej ni knjiga receptov, temveč knjiga spominov. - Siol.net
Knjiga soli tako zgosti več ravni; vse popraži na vpleteni biografiji Gertrude Stein, pokukamo v življenje čudaškega, se reče genialnega in slavnega lezbičnega para, začini s kopico rasnih in kulturnih predsodkov, glavnino proznega mesovja pa sestavljajo dekadentni in čutni opisi kolonialne in francoske kuharije, recepti, razkošje vonjev, sekljanje hrane, primerjave okusov, v tem je sorodna recimo Süskindovemu Parfumu. Tudi ta pisava je esteticistična, gre za manierizem, za kopičenje in katalogiziranje bogastva vonjev in okusov, obenem pa za heroičen poskus, in pri tem je avtorica kar vešča, da bi, kot psu pri Pavlovu z zvoncem, bralcu s črkami zvabila slino na usta. Pred dolgočasnim larpurlartizmom in pred pretirano občasno nostalgičnostjo pa jo rešujejo humorni preliv, protikolonialni priokus in zdravo rezoniranje, ki jih prinese zmuzljiva in nabrita figura kuharja. - Matej Bogataj, Mladina
Tisto, kar je v romanu res presežno, so sijajno opisana ljubezenska razmerja, Binhove zime v luksemburškem praku, in njegovo motrenje sveta, seveda, tudi krutost razrednih razlik. Naj se ljubezenska razmerja končajo še tako trpko, ali celo z izdajstvom, napisana so v izčiščenem poetičnem ljubezenskem jeziku - pa naj gre za skrivnostnega moža z mostu, mornarja Baa, mojstra Bleriota, iridologa Lattimora ali sanjskega princa učenjaka. - Zala Hriberšek, Narobe
S poetičnim slogom izrisana nelinearna pripoved, ki jo krasi subtilni humor, ponuja v razmislek (in vednost) kar nekaj zrn, iz katere lahko vzklijejo teme. - Tina Bernik, Žurnal
|