|
 |
|
Štefica Cvek v krempljih življenja
|
|
 Dubravka Ugrešić
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
Metatekstualna zankica utegne pobirati grah, opazovati dva sivobela goloba, preštevati
pokajene snubce in, ne nazadnje, prirezati nit. Da. Ko se neulovljivost
življenja pririne v ilegalno žanrsko popestritev patchwork romana, so robljenje, pikiranje, nitkanje in drapiranje
vzori, ki se všivajo v verbalne krpice genialnega romanopisja. Dobrohotnost
pisateljičine akrobatske veščine zaguga tla (nemara tudi v solzah) in se
pentljasto pretolče do literarnega klicaja (krika?). Kako lepo je, ko te nežno
pocukajo, ko se pritihotapi tišina in, jejhata, ko iz (ženske) nuje prelikaš vezenje po D. U.!
Tjaša Koprivec, urednica
Kultni roman pisateljice Dubravke Ugrešić je primer postmodernistične parodije na žensko prozo. Junakinji romana sta pravzaprav dve. Prva je sama avtorica, ki skuša pod pritiskom prijateljev napisati »žensko zgodbo«, a ji kmalu postane jasno, da to ni lahka naloga, če se želi izogniti klišejem, ki tovrstno prozo ponavadi obdajajo. Druga je Štefica Cvek, debelušna strojepiska, nekakšna hrvaška Bridget Jones, ki neuspešno išče fanta, neuspešno hujša in prav tako neuspešno (ne) naredi samomor(a).
Dubravka Ugrešić obdeluje tekst kot prava šivilja: v tekstu mrgoli krojaških znakov in postopkov, avtorica pa nam v začetku romana pojasni, kje lahko tekst izrežemo, kje ga moremo - v skladu s svojo domišljijo - razširiti, kje lahko kaj »zaheftamo« in kje kaj »doštukamo«, vsako poglavje pa začne z naključnim nasvetom iz ženskih tabloidov (v stilu, da je voda, v kateri se je kuhala špinača, dobra za odstranjevanje madežev iz črne volne, in podobno). Izredno humorna in topla knjiga, ki spretno vijuga med pikrostjo in dobrohotno prizanesljivostjo do stereotipnih težav samske ženske, ki se približuje tridestim. Roman je doživel tudi slavno ekranizacijo v režiji Rajka Grlića.
Slovenski
natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.
|
|
|
 |
|
Naenkrat se je Štefici zazdelo, da se okoli nje zbira in zgoščuje topla meglica, kot volna, in da je nekoč že luščila grah, ob istem času, v tej isti kuhinji, za to isto mizo … »Mogoče pa jaz«, je pomislila Štefica, »že vse življenje sedim v tej kuhinji in luščim grah, samo da tega ne vem?!«
|
|
 |
|
|
|
Komentarji in ocene
Povprečna ocena obiskovalcev:
(0 ocen)
Vaša ocena:
za ocenjevanje del se morate prijaviti.
Mnenja:
Mnenj obiskovalcev še ni na voljo.
Vaše mnenje o delu:
za podajanje mnenj se morate prijaviti.
|
|
|
|
|
|
Datum izida: 15.6.2010
Gibka vezava
Obseg: 112 strani
Format: 134 x 215 mm
ISBN / EAN: 987-961-6767-23-1
|
|
Cena z DDV: 19,95 EUR
v pripravi
Druge izdaje:
broširana vezava
|
|
|
|
|
Ta postmodernistični poskus pred težo njegovih lastnih namenov reši pristen inteligentni humor Dubravke Ugrešić. Njene duhovitosti ne obvezujejo nikakršni vnaprej določeni nameni, in ko se zgodba začne odvijati, se sprostijo svobodne asociacije in drzne presoje.
- Jeffrey J. Folks, World Literature Today
Dubravka Ugrešić je ostra, zabavna in neustrašna ob soočenju z malimi diktatorji, ki so raztrgali njeno nekdanjo državo. Orwell bi pritrdil.
- Times Literary Supplement
Dubravka Ugrešić si je zagotovila mesto na knjižni polici, rezervirani za klasike dvajsetega stoletja ... Morda je njen največji dosežek to, da je postala sodobni kulturni arheolog. ... Tu si ne prizadeva za nič manj kot ohranjanje resnice – reševanje spomina realnega časa in avtentičnega spomina pred težo nacionalističnega govora in kiča, pod katerima je bil spomin v njeni državi vse prepogosto pokopan.
- Literary Review
Dubravka Ugrešić ironizira hrvaški nacionalistični kič ter moško percepcijo žensk kot zgolj prinašalk polnih plastičnih vrečk s tržnice in bi jo lahko v nekaterih pogledih imeli celo za pisateljsko feministično aktivistko.
- Jurij Hudolin, Playboy
[...] Nato se je pojavila Štefica Cvek v krempljih življenja Dubravke Ugrešić, ki je njena svojevrstna metafikcijska “predloga”, parodija na ljubezenski roman, ki se bere gladko, prav tako kot ljubezenski roman. Ta roman, ki je nastal iz njenih kratkih, eksperimentalnih besedil, je pridobil občudovalce, ki so v Štefici prepoznali svoje lastne značilnosti. [Režiser filma] Grlić pa je iz tega lika ustvaril kulturno ikono, ki je morda požrla lastno igralko.
- Željko Ivanjek, Jutarnji list
Kot glavno junakinjo vzame idealno bralko “ljubezenskih knjig” in jo vodi skozi niz situacij, ki jih prepoznamo kot tipične “ženske izkušnje”. Dubravka Ugrešić lucidno prikaže, do kolikšne mere naš vsakdan temelji na stereotipih, ki jih izkorišča tako-imenovana trivialna literatura. Izjemno duhovita in šarmantna knjiga, o kateri velja po tem, ko se do solz nasmejite, tudi zelo dobro razmisliti.
- http://www.booksa.hr
Dubravka Ugrešić obdeluje besedilo kot prava šivilja, pri čemer uporablja vse mogoče postopke in pripomočke za šivanje – z različnimi črticami in škarjicami označuje, kje je treba rezati, razvleči ali nabrati besedilo, za podnaslove pa uporablja pojme, kot so heftanje, pregibanje, polnjenje, krajšanje, ročno šivanje, nabiranje, entlanje ... Roman sledi svoji predvideni obliki (ki jo določajo zakonitosti šivanja), v okviru tega pa Dubravka Ugrešić zasmehuje literarne klišeje in ironizira ženske žanre (vsako poglavje se začne z bizarnim nasvetom, npr. kaj napraviti, ko se vam po tuširanju razmaže maskara ali ko se prebudite sredi noči in ne morete več spati). To avtorica doseže z avantgardnim postmodernim postopkom, ki ga je po Pozi za prozu v tem delu pripeljala do vrhunca.
- Anela Senčar, www.booksa.hr
Pripovedovalec, ki spretno žonglira z lažnim avtorstvom, na koncu besedila prizna, da je kot navdih za “roman o strojepiski” služil dnevnik, ki naj bi ga leta 1888 v Londonu pisala neka Pat Patch. Izmišljeno se tako v celoti obda z ovojem točnega, leposlovje oponaša dokumentarno prozo, tako da postane popolnoma nemogoče ločiti eno od drugega, in to je postopek, ki se popolnoma ujema z Borgesovim načinom pisanja.
- Velid Đekić: Flagusuva rukavica (Naklada Benja, Rijeka, 1995)
|
|
|
SHRANI V VREČKO
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010