prevajalka:  Ana Barič Moder
oblikovanje:  Jana Pečečnik
redakcija:  Tjaša Koprivec

Grenko-sladek prikaz trka afriške in evropske kulture skozi oči mlade Senegalke.

Roman Trebuh Atlantika, velika uspešnica pri francoskem bralstvu, je bil do danes večkrat nagrajen in preveden v deset jezikov. Gre za prvoosebno pripoved mlade Senegalke Salie, ki se po propadlem zakonu z Evropejcem znajde v Strasbourgu. Ponoči piše, podnevi študira in dela kot čistilka. Doma, na majhnem otoku na afriški zahodni obali, je ostala njena družina: babica, mati in mlajši brat Madické. Revni vaščani vidijo Francijo skozi rožnata očala: zanje je dežela neštetih priložnosti, kjer lahko s trdim delom vsakdo obogati. Mit o francoskem paradižu še krepijo idilične zgodbe nekdanjih emigrantov, preponosnih, da bi razkrili resnično bedo svoje odisejade, zaznamovane z revščino, rasizmom, birokracijo in osamljenostjo. Tok pripovedi je prepreden s Saliejinimi spomini na otroštvo in anekdotami o vaščanih, ki so tako ali drugače izkusili emigracijo. Tu so ljubeča babica, načelni in svobodomisleni učitelj, bogati lastnik edinega vaškega televizorja in drugi. Med tistimi, ki hrepenijo po boljšem življenju v Franciji, je tudi Madické, z nogometom obsedeni mladenič, ki bi storil vse, da bi zaigral v katerem od francoskih klubov. Salie se na vse kriplje trudi strezniti brata, a pri tem naleti na nemalo ovir.
Avtorica s kritično držo ne prizanaša nikomur; neusmiljeno razgalja mračno plat evropskega Eldorada, obenem pa z ironično distanco slika afriško tradicionalno družbo, njeno vraževerje in mačizem. Predvsem pa nam skozi lik Salie, ki je v marsičem odsev nje same, z izjemnim posluhom poda bolečino izseljenstva, razpetosti med dvema kulturama in izkoreninjenosti. Trebuh Atlantika je duhovit, iskren in poetičen roman, ki širi obzorja in se usede v srce.



Knjiga je izšla s podporo programa Kultura 2000.

Sem hibridno bitje, Afrika in Evropa se v zadregi sprašujeta, kateri del mene jima pripada. Sem otrok pod sabljo kralja Salomona, čakajoč na pravično delitev.

Morda je na zemljevidu res ne ločijo od Peruja, a vsi otočani vedo, da se Francija rima na uživancija.