S prijateljem sva se vračala s Šmarne gore in med pogovorom o poeziji je kompanjon omenil Janeza Menarta, češ da ima kar nekaj zabavnih verzov. Ker je imel doma izvod njegovih izbranih pesmi, mi je knjigo posodil, da se prepričam sam. Imel je seveda prav. Nekaj pesmi me je neustavljivo pritegnilo in s svojo ritmiko so se mi nekatere izmed njih zdele kot nalašč za uglasbitev. Pa sem se malo pozabaval s tem. V sezoni 2002/2003 smo začeli z ohlapno združbo somišljenikov pod nazivom Družba dobrodušnih src in zverinskih krikov v gostilnici Pri Pavli v stari Ljubljani organizirati “literarne večerje” katerih namen je bil popularizirati poezijo. To smo več kot uspešno tudi dosegli, in sicer z atraktivno predstavitvijo zabavnih (predvsem nepoznanih, spregledanih, mladih itd.) avtorjev v neobvezujočem ambientu oštarije. Za konec prve sezone sem si zamislil predstaviti Menartovo poezijo, a ker je dotični pesnik eden bolj popularnih med ljudstvom, nekako nisem videl smisla, da bi ga le brali. Pa sem se odločil, da bomo sedem pesmi, ki sem jih do takrat uglasbil, zašpilali. V ta namen sem povabil k sodelovanju multiinstrumentalista Marka Jelovška, s katerim sva do takrat že deset let skupaj “nažigala” v rockerskem Dada Bandu in pevca ter orgličarja Miho Nemaniča, s katerim se poznava že vse od vrtca. Potrebovali smo le še instrumentalista-solista. Ker sem ravno takrat veliko poslušal Milesa Davisa in mi je v glavi pogosto odzvanjala trobenta, sem si nadvse želel trobentača, in tako sem se spomnil na Marka Voljča, ki sem ga do takrat videl menda le dvakrat, a me je vedno očaral s svojo nalezljivo dobro voljo. Tudi njemu se je vse skupaj zdelo izziv in začeli smo vaditi. Nekega prekrasnega majskega večera 2003 smo tako prvič nastopili na Gornjem trgu pred Pavlo in izvedli tistih nekaj uglasbitev Menartovih pesmi. Ker so praktično vse pesmi našega repertoarja govorile o ženskah, smo večer poimenovali Janez Menart in Same Babe. Kaj naj še rečem: nam štirim je zaguštalo muzicirati skupaj, publika pa je naše izvajanje nagradila z odobravanjem. Tako smo nadaljevali. In postali - Same Babe ... Viki Baba
Datum izida: 7.6.2007
1. Majska 2. Balada o pivskem bratcu 3. Ljubezen 4. Polnoletnost 5. Ljubi kruhek 6. In vino veritas 7. Spomin 8. Croquis 9. Reklama za kontracepcijo 10. Nežnost v mraku 11. Jara gospoda in Podrepnik 12. Pust 13. Stara pesem Bonus: 14. Najava gostov (Jure Longyka) 15. In vino veritas (+ Golaž godba in MP duo Človek & Duh)
ISBN / EAN: 3830021920530
Cena z DDV: 14,99 EUR
Sanjska cena: 12,74 EUR *
Prihranite: 2,25 EUR
( * velja za člane
knjižnega kluba Sanje
- članstvo brez obveznosti; 15% popust)
Bend, ki preprosto zveni. Bend, ob poslušanju katerega te ne zanima, kaj je in kaj ni in iz česa je in iz česa ni njihova muzika. Ker preprosto uživaš. In veš, da so to Same Babe. Ker noben drug bend ne zveni tako. Tako odlično. - Jure Longyka
Same babe so namreč edine babe, ki jim bogovi pogledajo skozi prste, kadar izmaknejo kako jabolko spoznanja. - Katarina Juvančič
Menartova poezija je vedno dokazovala, da je lahko tudi 'prava' poezija zabavna, duhovita in resna hkrati. Kaj pa je Ljubi kruhek drugega, kot zelo trpka življenjska resnica, povedana na priljuden način! Da se zamisliš, a ne zamoriš. - Matej Krajnc
Pesmi Janeza Menarta, tak je tudi podnaslov plošče, se zdijo kot napisane za različne glasbene obleke. Tako so tudi skupini Same babe ponudile izvrstno izhodišče, ki ga je kvartet radoživih ustvarjalcev nadgradil s šansonom, bluesom, kabaretom, jazzom in dodal še kanček podalpskega občutja. Ustvarjanje Samih bab prav po šolsko kaže, kaj se da napraviti z ustrezno poezijo in kako ji dati novo razsežnost. Pri tem kvartetu ne zmanjka domislic in izvirnih pristopov, kot tudi ne posegov na druga glasbena področja. - Dnevnik
Ko takšno glasbeno kombinacijo dopolnimo še s humornimi in prodornimi besedili Janeza Menarta, dobimo pravi balzam za ušesa in um. Besedila, nanašajoča se na naš vsakdanjik, se odlično ujemajo z ljudskimi notami. Tematika se pretaka od ljubezni in vina prek kruha in spomina do pusta in krokija ... Dinamično nadgrajujejo poezijo in uporabljene glasbene žanre, začimb ne manjka. Včasih petje, drugič oglašanje, tretjič orglice ... Odkar sem jih prvič slišal v živo, sem jih želel slišati pogosteje. Tako si skoraj vsak dan zavrtim kakšen njihov komad, ki ponudi novo temo za razmišljanje. In četudi končam s paradoksom: teme in besede, ob katerih za trenutek postanemo (in razmišljamo), nas ženejo naprej (in izpopolnjujejo). Babe, bravo! - Peter Lubej, Na svoji zemlji
Same babe so z aranžmaji in izvedbo imenitno ujeli duha Menartovih pesmi. Ljubezenskih, ciničnih, pijanskih in še kakšnih pesmi so se lotili previdno in skrbno. Bolj nežni liriki so pritaknili bolj minimalistično zvočno ogrodje in tudi bolj melanholične občutke. Bolj živahnim, navihanim in hudomušnim besedam pa so nadeli prav tak zvočni plašč, da so se še bolj razživele in razburkale. Pri doseganju pravšnjega efekta si pomagajo tako z domiselno besedno podajo, ki se navdihuje pri teatru ali kaki “a la Ježek” izpeljani burki, kot tudi z odmerjeno uporabo inštrumentov. - Mario Batelič, Radio Študent
Žanrsko raznolika glasba z občuteno, a hkrati lahkotno in poslušljivo dramaturško zrelo interpretacijo besedil ... Poleg spretnega sukanja med različnimi glasbenimi žanri kvartet odlikuje tudi občutena, sicer lahkotna in poslušljiva, a dramaturško zrela interpretacija besedil. - Dušan Jesih, MMC RTV SLO
SHRANI V VREČKO
Same babe
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010