Iz
bolj zaposlenih delov možganov požene misel: Nekdo, od nekoč do nekoč, poskusil je. Gong naznani konec raztegnjenega obdobja telečjega
buljenja. V srečni, pravični in razumni deželi nesrečnih zemljanov veliki humorist ustvari paradoks. Dejanje, ki
se razplamteva od ponosa, je nepreklicni tour
de force. Navidez ravnodušni, ki ne odvrnejo na vprašanje Kaj je smisel življenja?, ob dvanajstem
udarcu ure napno oči, ušesa in vest – in pogoltnejo prvi bacil epidemije
zastrupitve misli. In tako dalje.
Ostudno nepravično bi bilo izvreči dlakocepsko
podrobnost več.
Hej, človek, bon
voyage!
(Tjaša Koprivec, urednica)
Kaj vse se lahko pripeti, ko se srečata samotna, suha, še kar stara bela moža na svetu, ki hitro umira? Do bizarnega srečanja nas privede pletež kritike ameriške družbe in znanstvene fantastike, na debelo prežet z ostrim humorjem. Ne gre drugače, z nami je Vonnegut v svojem najboljšem: groteskno parodičnem, neizprosno ščemečem razbijanju mitov o Ameriki kot indijskokoromandijski sanji. Neolikan je, vročekrven in neusmiljen, ko govori o rasizmu, trgovskem pohlepu, hujskaštvu, ekologiji, licemerstvu, kapitalizmu, imperializmu. Vedno znova navdušujoči roman, ki se nikdar ne upeha, je Vonnegut razgibal s preprostimi, iskrenimi, duhovitimi risbami, ki so vsaj tako povedne kot njegov pisani, satirični jezik. Ta z lahkotnostjo frkne od političnih vprašanj, eshatologije, teologije in statistike do spolnosti, straniščnih grafitov in tehnik prodaje avtomobilov. »Amerika?« porečete. Tako gre to.
Slučajno smo bili vsi prilepljeni na površino krogle. Planet je bil kroglast. Nihče ni vedel, zakaj ne pademo z njega, čeprav se je vsakdo delal, kot da to nekako razume. Resnično pametni ljudje so vedeli, da je eden najboljših načinov obogatitve, imeti v lasti del površine, na katerega so morali biti prilepljeni ljudje.
... eden največjih ameriških pisateljev in eden največjih svetovnih
humoristov. Samo največji humoristi so namreč pogruntali, da je humor
toliko bolj žlahten, kolikor večje tragedije se loteva. - Branko Gradišnik
Vonnegut je ilustriral tudi svoj roman Zajtrk prvakov iz leta 1973. Ilustracije so romanu dodale humorni vizualni element ... - mmc rtv slo
Z na videz naivnimi in preprostimi opisi dregne v vsa najbolj
problematična mesta ameriške družbe in jih tako razkrije v vsej njihovi
bedi. - Nina Sivec, AirBeletrina ... v romanu se preplete, kompozicijsko spretno, precej zgodb in usod. Gre za knjigo s slikarskimi intervencijami, kot bi bili z drugega planeta, nas seznanja z najbolj osnovnimi fakti o življenju ... - Matej Bogataj, Mladina
Vonnegut je George Orwell, Dr. Caligari in Flash Gordon, spojen v enega pisatelja ... Ekscentričen, vendar moralen nori znanstvenik. - Time
Svobodomiselno, divje in izjemno ... Edinstveni Vonnegut. - Publishers Weekly
Velika mera duhovitosti in igrivosti ... ustvarjeno je celo vesolje nereda. - Guardian
Včasih se zdi, kot da bi se Voltaire vrnil in ustvaril satiro na podlagi grozljive Amerike, ki je plastična in za enkratno uporabo. - Sunday Times
Vonnegut si v tem romanu privošči veliko izpiranje možganov, iz svoje glave pomeče nakopičene ideje, hkrati pa osvobodi nekaj likov iz svojih prejšnjih knjig. Tako svoj petdeseti rojstni dan praznuje na isti način, kot je Tolstoj osvobodil svoje tlačane in Thomas Jefferson svoje sužnje. Še enkrat se vračamo k mreži ljudi; v tem romanu se pojavijo glavne in stranske osebnosti iz drugih romanov, pri čemer se njihova življenja prepletejo na absurden način. ... Ta eksplozivna meditacija sodi med Vonnegutova najboljša dela. - Nora Sayre, New York Times Book Review
Treba je priznati, da Kurt Vonnegut ml. v svojem osmem romanu Zajtrk prvakov ali Zbogom plavi ponedeljek doseže pravo kompleksno čarovnijo, saj poskrbi, da se pornografija zdi kot stara dobra reprodukcija, nasilje kot ljubljenje, nedolžnost kot zlo in krivda kot otroška igra. - Christopher Lehmann-Haupt, New York Times, 1973
SHRANI V VREČKO
Kurt Vonnegut ml.
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010