Tjaša prebudi besede v glas, ki najpoprej osupne ... Nismo vajeni, da črke postanejo, kar morejo in smejo biti ... glasba. Njeni verzi sijejo, sijejo. In sežejo daleč in globoko v nevidne, nezaslišane svetove. Spregovarjajo nezaslišano, pa tolikokrat temeljno. Tudi zato smemo reči, da gre za poezijo s poslanstvom, ki vrača glas človeku, govorici, poeziji sami. Zaupanje zanj zajema iz zvestobe srčnosti - načela, ki ga je najvišje povzdignil Frane Milčinski Ježek.
Tudi zato knjiga izhaja prav ob desetletnici izida prve knjige založbe Sanje, zbirkeJežkovih pesmi Preprosta ljubezen. 14. december, Ježkov rojstni dan.
Knjigi je priložena zgoščenka.
Tjaša Koprivec (besede in glas), Goran Završnik (glasba).
Ker dolgujem budnosti. Ker se moj glas nenehno spreminja. Ker koraki ne zmorejo odsotnosti žvenketa, pa tudi ne utrinka, ki ga poraja let brez peruti, pripete na trup. Ker imam v glavi duplje, v katerih je ogenj. Ker na zrcalu puščam sledi. Ker me ganejo puste kretnje. Ker me ganejo do solza.
… Toda kakšna je
filozofska pozicija, ki jo izžareva Tjašina poezija? Vsekakor zanimiva in za
marsikakšno naivno ali preveč vase zaverovano dušo tudi nevarna. Gre namreč za
mešanico skepticizma, nihilizma, pragmatizma, perspektivizma, skratka za
nekakšno relativistično dojemanje osebne in družbene realnosti, ki v tem
konkretnem primeru ni izražena skozi jedek cinizem, pač pa skozi blago ironijo
in je zato do bralca (vsaj na prvi pogled) zelo prizanesljiva. …
In kakor da že tak
filozofski relativizem sam po sebi ne bi bil zadosti redek, je pesniška zbirka
Tjaše Koprivec prežeta še z nekakšnim idealizmom. Pesnica se namreč s skoraj
otroško nedolžnostjo in igrivostjo zoperstavlja odčaranosti postmodernega
sveta. …
Pesniški prvenec
Tjaše Koprivec razkriva podobe nenavadne in razgledane človeške duše, ki je
razpeta med dve nepomirljivi nasprotji. Prav zato je pot, ki jo bo pesnica
ubrala v prihodnosti, nepredvidljiva, nedoločena in (za nas, bralce) polna
presenečenj.
Zaradi odlične
zvočne interpretacije izbranih pesmi bo zbirka (oziroma priložena zgoščenka)
všeč širšemu krogu bralcev/poslušalcev. Vendar pa je vsebina te poezije hote
ali nehote namenjena izbranemu občestvu – vsem tistim, ki so pogledali dovolj
globoko v brezno (pre)človeškega in kljub temu v srcu ohranili vsaj nekaj
jasnine.
Matjaž Drev, Ampak
Pesnica, najbolj kultna špikerka svoje generacije in eno najboljših upanj za dolgoročno preživetje slovenščine. Jure Aleksič, Mladina
Tjaša Koprivec je sila zanimivo dekle, ki jo poznamo kot najnežnejši glas Radia Študent, zadnje čase pa tudi kot "zaščitni obraz" založbe Sanje (povezuje namreč vse njihove literarne dogodke). Pesniški prvenec te nenasitne bralke izkazuje globoko ljubezen do jezika in priča o široki splošni razgledanosti avtorice. Svojo krhko, nežno, pretanjeno, domiselno, včasih hudomušno poezijo avtorica ob glasbi Gorana Završnika tudi bere na priloženi zgoščenki. Tina Košir, Elle
Kdor še ne pozna pesnice, ki bolj kot sebe osvetljuje druge umetnike, je čas, da jo sreča. /.../ kar v živo na kateri od predstavitev knjig, kjer ga bo njena prisotnost ganila vsaj toliko kot knjige, ki jih s svojim izjemno dovršenim govornim kodom tako spretno predstavlja, in ne bi se smelo samo šepetati, kako sijoča in enkratna je, ampak bi se moralo jasno zapisati, da je Tjaša Koprivec velik dar, za katerega moramo biti hvaležni vsi, ki nam je mar usoda slovenskega naroda. Naj o tem zapojejo slavčki. Urška Krišelj Grubar, Jana
V knjigi pesmi Ostanejo naj le konci prstov in zrna rose spoznamo
Tjašo kot pokončno in angažirano snovalko stihov, ki s pogorišča
sodobne družbe zre v sonce in spodbuja k srčni akciji. Manca Čujež, Planet Siol.net
SHRANI V VREČKO
Tjaša Koprivec
Vaša vrečka je prazna.
copyright Založba Sanje 2003-2010