|
Ko govorim o pisanju, tisto, kar mi najprej pride na misel, ni roman, pesem ali literarno izročilo, ampak človek, ki se zapre v sobo, sede k mizi in se v samoti obrne navznoter … pisati pomeni ta notranji pogled spreminjati v besede, preučevati svet, v katerega prestopi ta človek, potem ko se umakne vase, početi to potrpežljivo, trmasto in z veseljem … Pisateljeva skrivnost ni navdih– kajti za tega ni nikoli jasno, od kod prihaja – ampak njegova trma, njegova potrpežljivost. Za tisti čudoviti turški pregovor – izkopati vodnjak s šivanko – se mi zdi, da je nastal z mislijo na pisatelje. - Orhan Pamuk, predavanje ob podelitvi Nobelove nagrade
... v vseh pogledih izjemna knjiga, tako v konceptu, ki se skozi pripoved elegantno razvije v pripoved nore ljubezni, kot v natančnem opisu, da so me med branjem bolele vse mišice. Verjetno bi v starih časih to knjigo mladim dekletom prepovedali. To je tudi izjemen opis Istanbula in sedemdesetih let. - Zora Stančič, vizualna umetnica
Vznemirljivo izvirno. Vsak obrat v zgodbi se zdi svež, razburljiv, povsem nepričakovan ... Očarljiva pripoved. - The Washington Post
Lebdeče, nadrobno ... Mavzolej ljubezni ... Mojstrsko delo. - Publishers Weekly
Pamuk je v svojem projektu Muzej nedolžnosti mejo med
fikcijo in resničnostjo dodobra zameglil. V romanu najdemo muzej in celo
vstopnico vanj ter tudi pisatelja Orhana Pamuka v cameo vlogi, ki mu
Kemal izpove svojo zgodbo. In potem imamo muzej in pisatelja tudi na
drugi strani, v resničnosti. Knjiga bi lahko služila kot nekakšen
katalog k razstavi, ki jo je kuriral pisatelj. Vendar pa Pamuk pravi, da
muzej ne ilustrira knjige in da knjiga ne razlaga razstave, temveč da
koeksistirata kot ločeni umetniški deli. Sam je zelo užival, ko je
ustvarjal tako eno kot drugo. »Bil je pravi užitek kombinirati realno in
domišljijsko,« pravi avtor. - Valentina Plahuta Simčič, Delo, Književni listi
Gre za filigransko
spisano epsko ljubezensko zgodbo, v kateri se v komaj osemnajstletno
lepotico nižjega sloja Füsun zaljubi mladi ter bogati poslovnež Kemal in
se z njo zaplete, kljub temu da je tik pred zaroko s Sibel, dekletom,
ki bolj ustreza njegovi starosti in stanu. Po zaroki s Sibel prelepa
Füsun skrivnostno izgine, Kemal pa do nje in do predmetov, povezanih z
njo, razvije svojevrstno obsedenost, ki jo sčasoma začne nadgrajevati v
nenavadno zbirko, imenovano Muzej nedolžnosti. Tega naj bi dejansko kmalu odprli v Istanbulu tudi v resničnosti ter s tem eni najlepših nenavadnih sodobnih ljubezenskih zgodb dali še dodaten pečat. - Samo Rugelj, Bukla
Pamuk, nobelovec, se tokrat kot pisatelj dvakrat pobliskne v romanu; na
pripovedovalčevi zaroki v razkošnem istanbulskem hotelu, ko pleše z
njegovo ljubico, na koncu pa vstopi kot profesionalec, ki bo popisal
nevsakdanjo zgodbo o napol zatajevani, nemogoči, leta trajajoči
zaljubljenosti. - Matej Bogataj, Mladina
"Največji prispevek Orhana Pamuka k evropski kulturi je premikanje
kulturnih meja in osvetljevanje številnih možnosti, ki jih to prinaša,"
je zapisala žirija v utemeljitvi nagrade, ki jo bienalno podeljuje
Univerza v Köbenhavnu. - STA
Ob njenem izginotju Kemal spoznava dejanske
razsežnosti njunih skrivnih popoldanskih srečevanj, saj se vse bolj zaveda, da je
izgubil svojo resnično, pravo ljubezen. Razdvojen med tistim, "kar je prav", in tistim,
"kar si želi", najprej
naskrivaj, nato pa vse bolj očitno in obsedeno išče svojo izgubljeno ljubezen. Uteho
začne iskati v predmetih, ki ga spominjajo na Füsün in njuno ljubezen. - Jana
Muzej nedolžnosti vas bo popeljal skozi
Istanbul sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, v osrčje nemogoče
ljubezni, ki se dogaja med premožnim, v zaročni stan prikovanim moškim in njegovo
oddaljeno revno sorodnico.
- Dijana Matković, Playboy
Tistega dne se njegovo življenje in
njegova tradicionalna prepričanja o ljubezni, strasti, spolnosti, prijateljstvu
in družini popolnoma spremenijo in ga odvedejo na viharno pot, prepredeno z razdvojenimi
čustvi, samoobvladovanjem, notranjimi boji ter trenutki sreče in prikrite bolečine
… - Anja
Muzej nedolžnosti je roman o
prepovedani ljubezni v Istanbulu, v času, ko se je zdelo, da je mogoče
to prepoved odpraviti, v 70. letih torej, ko se je turška družba
sekularizirala, ko je elita svoje otroke pošiljala študirat na zahod in
so urbana središča že prenesla mini krila. Gre torej za kulturo v klinču
dveh nasprotujočih si tendenc, tradicionalne verske in patriarhalne, ki
vlada na podeželju in med revnejšim prebivalstvom, in moderne, ki si
domišlja, da je s prvo opravila. - Tanja Lesničar - Pučko, Dnevnik
Pisatelj Orhan Pamuk pravi, da je literarno ustvarjanje zanj kot kopanje
vodnjaka s šivanko (po nekem turškem pregovoru). Saj je tudi branje
njegovega romanesknega besedila zaradi gostobesednosti in poetičnosti
skoraj tako ... Zelo žlahtno branje! Nenavadno, zanimivo,
mnogoplastno ... mojstrsko!!! - Tilka Jamnik
Pamukova pisava je izjemno podrobna, zanimiva pa ne le zaradi edinstvene
ljubezenske izpovedi, ampak tudi zaradi opisov vsakdanjega življenja
istanbulske visoke družbe zadnjih desetletij prejšnjega stoletja, položaja
žensk v družbi, turške filmske industrije. Za disciplinirane bralce, ki pa se bodo
na koncu verjetno strinjali, da se je splačalo. - Gaja Kos, Nedelo
|