10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

Podrobnosti

Prvi spomin, ki ji je prišel na misel, se je nanašal na sol – na občutek soli na njeni koži in okus soli na jeziku."

Tako se zabliskajo prvi utrinki življenja izjemno pogumne, odločne, a tudi zlomljene in poškodovane ženske. Ženski, ki navkljub težkim in pogubnim udarcem usode, uspe ohraniti svojo človečnost. Naše potovanje se prične s serijo tankočutno, virtuozno izrisanih trenutkov otroške razposajenosti, z igrivimi vinjetami njenega zgodnjega življenja na turškem podeželju. Kljub temu pa kljubovalni in vztrajni Leili kaj kmalu postane jasno, da je željam navkljub njena prihodnost že od rojstva ukrojena po starodavnih in globoko ukoreninjenih družbenih določilih. 

Pisateljica z brezkompromisno pisavo ubesedi travmatiziranost žensk v patriarhalnem družbenem sistemu. Gre za brutalno knjigo, neprizanesljivo v svojem prikazovanju nasilja in srčne bolečine, ki pa v sklepnih akordih praznuje življenje. Shafak tudi v tem delu ostaja zvesta svojemu avtorskemu podpisu: dobri stari umetnosti dovršenega, kompleksnega pripovedovanja zgodbe.

Elif Shafak je ena najvidnejših sodobnih turških avtoric. V svojih romanih prevprašuje in prestopa navidezno samoumevne in nespremenljive delitve, npr. med moškim in ženskim, Vzhodom in Zahodom. Je doktorica družbenih ved, ki se ukvarja s problemi spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama, kot angažirana intelektualka in aktivistka pa redno piše za vrsto turških medijev. 

Odlomek

"Ljudje mislijo, da se spremeniš v truplo v trenutku, ko izdihneš svoj zadnji dih. Vendar stvari niso tako jasne. Kot je neskončno mnogo odtenkov med vranje črno in bleščeče belo, je tudi več stopenj tega, čemur pravimo »večni počitek«. Če je med kraljestvom življenja in posmrtnim kraljestvom kakšna meja, mora biti prepustna kot peščenjak, je sklenila Leila. Čakala je, da vzide sonce. Takrat jo bo že nekdo našel in jo izvlekel iz tega umazanega smetnjaka."