Dostava poteka nemoteno, brezplačna dostava nad 35 €
Sanjsko pismo

Marko Tomaš: Neumnost zlahka zbudi sovraštvo

Demokracija je mrtva. Vsi politični akterji pozivajo, da zberemo glave in mislimo v isti smeri.

Umiramo v nakupovalnih centrih. Izginjamo iz ulic. Poskušamo se skriti v noči, med prijatelje. Mi pravzaprav bežimo od demokracije, od predpisanega življenja. Polnimo luknjo v prsih z rakijo in pivom. Zamegljujemo jo s cigareti. Živimo prazni. Živimo v dobi brez emancipacije.

Ne obstaja nič, kar bi ljudskega duha dregnilo v smeri nadaljne evolucije. Politika nima več ideološke dejavnika. Naganja nas v gnečo. Ni demokracije, Ni je. Ne v svetu zbranih glav. Ne v svetu uniformiranega mišljenja. Država, ki ne poseduje ničesar, ni država. In nihče nima razloga, da jo spoštuje ali prisega nanjo. Patriotizem je zato deviacija. Izključno negativna konstrukcija. Zasnova na zanikanju.

Ni države. Nobena država pravzaprav ne obstaja. Ljudje v oblekah in tu in tam ženska v kostimu niso država. Oni se samo igrajo države. Oponašajo jo, a pravzaprav nimajo ničesar, s čimer bi zares upravljali. Oni samo servisirajo kapital. Ne upravljajo. zato tudi ne vladajo. To je samo hologram države. In zato neumnost. Neizmerljiva. Brezkrajna. In zato trde glave. Trde kakor neumnost, ki jih sili v sovraštvo. Oni se ne oborožujejo. Oni se uniformirajo. Oni rožljajo z orožjem v obrambo nečesa, kar ne obstaja. Demokracija ne obstaja. Država ne obstaja.

Na srečo bleferjev neumnost obstaja. Pazljivo se jo vzgaja. Toda ni mi jasno, zakaj bi kdorkoli želel vladati takšnemu svetu. Mogoče zato, ker si ljudje radi prilaščajo. Radi so nad drugimi. Radi imajo to obljubo kapitalizma, da imajo vsi enako možnosti biti nad drugimi. Da se izkažejo za bolj imenitne, uspešnejše. Kakor pove Kralj Čačka, mogoče ga bom parafraziral, mogoče nadrobno citiral: Lep si toliko, kolikor denarja imaš. Kakor pravi Peter Crouch, poigral se bom z njegovo mislijo; ko so ga vprašali, kaj bi bil, če ne bi bil nogometaš, je izstrelil kot iz topa: Verjetno bi bil nedolžen.

Neumnost z izjemno lahkoto vzgoji sovraštvo. In sovraštvo je instrument. Sovraštvo je, povsem enako kot ljubezen, energija v gibanju. Resda rušilna. A vendarle v gibanju. Neumnosti jamči zmago v kriznih situacijah.

Svetu vladajo številke. Stroji so že vstali. Ljudje so razdeljeni. Ljudje so cinični. Nihče nikomur več ne verjame. Ljudje komajda še obstajajo. Zanesljivo pa v njih obstaja praznina, luknja. Obstaja strah. Strah je stvaren. Tudi njega se z lahkoto obrne v sovraštvo. Strah je instrument. Strah, najpoprej, pred življenjem. Strah pred bližino. Strah pred komunikacijo. Strah pred ljubeznijo.

Lažje je sovražiti. Verjamem. Četudi mi je sovraštvo tuje. Je izven moje izkušnje. Ne glede na to, kaj je nekdo naredil meni ali mojim bližnjim. Koga okriviti za izginotje sveta, na katerega se lahko naslonimo, ko smo utrujeni? Ni težnosti. Prazni smo in zato lebdimo. Nekoordinirano. Lahkomiselno. Ker nismo ustvarjeni za lebdenje.

To je zmedenost. Izgubljenost. Praznina narašča. Z nečim jo moramo izpolniti. Se spustiti na zemljo. Za ceno življenja. Naj nebo čaka.  Nebo je treba na novo ustvariti. Kakor tudi ljubezen. Ponovno si moramo izmisliti svobodo. Odkriti moramo različne načine, da se čutimo žive. Nič okoli nas ni v oporo. Samo redki najdejo oporo v drugem. Dovolj so svobodni, da se prepustijo. Dovolj ljubijo, da bi se borili za ljubezen. Tudi ljubezen ni demokratična, ampak to je vsaj izključno naša odločitev.

Prevedel Rok Zavrtanik

 

Marko Tomaš (1978), pesnik, esejist, kolumnist in komentator, velja za enega najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. Je eden izmed ustanovnih članov in gonilnih sil časopisa Kolaps, novinarsko pero je sukal za vrsto občil (Glas Istre, BH Dani, Feral Tribune). Vodil je kultno splitsko knjigarno Utopia. Piše kolumne za Urban magazin iz Sarajeva in portal lupiga.com iz Zagreba. Objavil je osem samostojnih pesniških zbirk, v trojici pesemskih knjig pa se je njegov glas pridružil izbranim sodobnikom. Njegovo poezijo so doslej prevedli v italijanski, poljski, nemški, francoski, ruski, angleški in slovenski jezik. V slovenščini sta doslej izšli dve njegovi pesniški zbirki, Črni molitvenik in Zbogom, fašisti, ki jima volčje-krokarski pečati divjosti dajeta naslovni ilustraciji Radovana Jenka. Tretja, Želim postati terorist, je v pripravi.

Tomaševe kolumne pod naslovom Paranoja Marka Tomaša izhajajo na portalu Lupiga.com.

Dodaj odgovor

Oprostite, za objavo komentarja morate biti prijavljen.