Brezplačna dostava nad 35 €. Možno plačilo po povzetju.
Sanjsko pismo

Štefka Kučan v Hiši sanjajočih knjig

V HišI sanjajočih knjig smo 15. junija 2018 praznovali Noč knjigarn.

Po predstavitvi pesniške zbirke Tirso pesnice in prevajalke Miriam Drev, ki je za Sanje prevedla romana Knjigarna in Guernseysko društvo za književnosti in pito iz krompirjevih olupkov, smo večer posvetili Jugoslaviji. Zazrli smo se med platnice pravkar objavljene knjige Osamosvojitev - Resnične zgodbe izpod peresa Roka Mirta. Resnične zgodbe so pogumno plapolanje v besede pretočenih izpovedi ljudi, ki so se leta 1991 znašli v vrtincu razpada bivše skupne domovine Jugoslavije in kovanja slovenske neodvisnosti. Pogovor z mladim avtorjem in dvema izmed zapisovalcev izpovedi, Ano Jug in Avgustom Cvetežarjem, je živahno vzplamtel. Slednji nam je v živo povedal svojo izkušnjo, ki je zapisana tudi v knjigi; Gustijeva zgodba odstira njegove spomine na čas osamosvojitve, ko je kot poveljnik litijskega odreda Teritorialne obrambe hrabro zavrnil ukaza nadrejenega poveljstva, naj s svojimi vojaki napade kasarno Jugoslovanske ljudske armade, kar je preprečilo nadvse verjetno sprožitev protiognja in prelivanje človeške krvi.

Naša častna gostja je bila nekdanja prva dama Slovenije, soproga prvega slovenskega predsednika gospa Štefka Kučan. Iztočnica pogovora z njo je bila v navezavi na temo večera Jugoslavija: sanje ali resničnost? Pogovor nas je izjemno prijetno presenetil in osrčil – na spodnjem posnetku se lahko sami prepričate, zakaj.

Skozi tovariško obarvan in nadvse prijeten junijski večer smo neobremenjeno odstirali tančice, s katerimi je Jugoslavijo vsaj deloma prekril čas – ob hkratnem zavedanju, da ostaja močno živa v spominu ljudi. Razmišljali smo, kaj je Jugoslavija bila in kaj nam pomeni danes: mit, nedosegljive sanje iz preteklosti, resničnost?  In še bolj srčno smo si dovolili sanjati: vprašali smo se, kako nam duhovna zapuščina socialistične družbene ureditve lahko pomaga snovati družbeno ureditev 21. stoletja – ureditev, ki bo pravičnejša od sedanje kapitalistične ter prijaznejša človeku in drugim živim bitjem, s katerimi s delimo naš planet. Kajti trenutek, da se zbudimo, je zdaj.

Dodaj odgovor

Oprostite, za objavo komentarja morate biti prijavljen.