Brezplačna dostava nad 35 €

Ustvarjalno delo, znanje in omika so v javnem interesu skupnosti. Vsake in sleherne.

Ustvarjalno delo, znanje in omika so v javnem interesu skupnosti. Vsake in sleherne.

08. september 2018 4 min branja

Revolucija, ki jo človeštvo danes, zdi se, krvavo zares potrebuje, je revolucija, ki se prične v glavi, in vključuje premislek o temeljnih podmenah in predpostavkah, ki upravljajo z našim védenjem in vedénjem danes. Živimo v časih osupljivih dogem, in zdi se, da nam zmanjkuje poguma celo za to, da bi jih prepoznali za tisto, kar dejansko so: izmišljije.

Tole je poskus premisleka o vprašanjih, ki nas prav vse močno zadevajo.

Nedavno sem bil povabljen na omizje na temo prihodnosti obravnave avtorskih pravic. Opogumil sem se in predstavil predlog, ki se danes strokovnjakom in intelektualcem zdi nadvse radikalen, revolucionaren in celo sanjaški, vendar sem prepričan, da odpira pot v družbe in skupnosti prihodnosti, da je to pot racionalnosti in etike. Če člani zahodne civilizacije želijo resnično preživeti, in se torej izviti iz spirale večnih prepirov in vojn, morajo zbrati pogum, da obdobje organizirane blaznosti pustijo za seboj.

Preprosto povedano: vsaka družba, ki hoče biti uspešna, mora - tako kot družina ali pa košarkarski tim - poskrbeti, da bo čimbolje informirana, izobražena in omikana.
Če družba razpolaga z državo, ki deluje v interesu te družbe, in torej v javnem interesu ter ne, denimo, v interesu ideologije, religije ali kapitala, potem je dolžna njenim članom zagotoviti kar najširši dostop do vseh nosilcev informacij, znanja in omike. Kar lahko storiti le tako, da uporabnike razbremeni zaveze plačevanja avtorskih pravic, točneje, da sama prevzame (materialno) odgovornost do avtoric, avtorjev, producentov in drugih nosilcev teh pravic. Še več: člane družbe, ki aktivno koristijo te vire - najsi bo knjižne, glasbene, filmske, spletne - , je smiselno celo nagrajevati; sledljivost vseh in vsega danes omogoča zlorabe v smeri nazdorovanja in kaznovanja, zakaj tega ne bi zasukali v smer - nagrajevanja, če posebno, ko gre za uporabo kakovostnih virov in ne tistih, ki so ustvarjani zgolj za namen dobička (rumeni tisk, rumena TV, rumeni splet, pornografija ...).

Taka država bi torej prevzemala skrb za poplačilo avtorskih pravic na umetniških, informacijskih in znanstvenih delih do njenih avtorjev in producentov.

Uvedba takšnega koncepta, ki bi vsem članom družbe omogočal brezplačen dostop do vseh virov znanja, bi bogato obrodila - ne bi se le zmanjšala moč ideologij in politikanstva, ki imata trenutno nebrzdano moč v zahodnih "demokracijah", občutno zmanjšala in postopoma povsem ukinila militarizem ter vsako potrebo po metodi žuganja s pestmi in grožnjami, temveč bi celotno deželo, z najbolj oddaljenimi vaškimi kotički, spremenila v sanje, ki jih Silicejeva dolina ni in ne bo nikdar uresničila - osupljivo uspešno, dinamično, inovativno družbo, v kateri bi sčasoma prevladali intelekt, srčnost in nravna etika. Morda bi človek celo šele pričel odkrivati in zaupati v svojo naravo.
In presenečeni bi bili, kako malo bi to državo stalo: če bi država za nadomestila avtorjem in producentom odštela le desetino tistega, kar trenutno namenja vojski, ali pa le desetino tistega, kar namenja kapitalu neizsledljivega izvora za poplačilo obresti zunanjih dolgov, bi ustvarjalci, znanstveniki ter njihovi podporni stebri za današnje pojme malone obogateli ...
Toda bistveno je: dolgoročno bi obogatela vsa družba. Posledično pa ves planet, z drugimi življenskimi vrstami vred.
Toda, ali mislite, da ljudi, ki se nam smehljajo in žugajo s TV ekranov in plakatnih mest, sploh zanimata uspešna skupnost in družba?

Najbrž ne. Tički imajo zagotovljen kruh z maslom pod pogojem, da  pomagajo držati skupnosti v šahu, v kar se da podivjani polarnosti, ujetosti v potencialna nasprotja, v prepiru, v izgubljanju energije, časa in denarja v brezplodnih medsebojnih prepirih, sumničenjih in obtoževanjih. Vse za to, da posteljejo najbolj priljubljenemu konjičku kapitalizma - brezsrčnemu izkoriščanju sebe in drugega, svoje lastne, vsake druge, sleherne skupnosti.

Razkolji in vladaj je geslo civilizacije na poti v barbarizem.
Z njim so danes po dolgem in počez prežete politike in zakonodaje številnih skupnosti, ki s pristajanjem na "svobodo trga" in "tržne zakonitosti" pristajajo na nekaj, kar lahko temelji le na zlorabi inteligence, etike in racionalnosti. Pristajajo na nekaj, kar bo v prihodnosti prebujenega človeka in prebujenih skupnosti, prepoznano za najbolj uničujoč in skrajen fundamentalizem, kar jih pomni človeštvo.

Rok Zavrtanik Sanje

Posnetek omizja na FB