Dostava poteka nemoteno, brezplačna dostava nad 35 €
Sanjsko pismo

Živeti in preživeti v času tisočglave kobre

Bojte se sebe in svojega bližnjega, kakor se bojite lastnega morilca

 

 

Despotizem od nekdaj pozna samo eno rešitev o tem, kako je treba živeti: tako, da se mu služi.

In da je služenje njemu edini zakon in edina vrednota in edini princip: ljudje in živali moramo biti presrečni, če nam despotizem ponudi službo: človeka naj osrečuje to, da se vprid despotizmu odreka lastnemu času in energiji, življenju in resnici ter enako tudi življenju in resnici svojih otrok, živali pa naj izpolnjuje in osrečuje, da smejo postati meso za hranjenje služečih.

Despotizem je bolj ali manj zaključil s kolonizacijo zemlje (odprto ostaja le še vprašanje otokov suverenosti na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, v Iranu, Rusiji in Venezueli), kolonizacija miselnih in čustvenih vesolji se razvojem sodobnih medijev veselo uresničuje, naslednja stopnja, ki je v polnem teku, pa je kolonizacija naših teles. Vsaka suverenost, ki se ne podreja despotstvu korporativizma, je – v skladu z načelom proti-racionalnosti, ki se utemeljuje s silo –  nemudoma razglašena za totalitarizem in strahovlado.

Kolonizacija spoznavnega sveta je bolj ali manj zaključena, namesto znanosti imamo korona-znanost, in v okupiranem javnem prostoru veljajo za nespodobne in najstrožje obsodbe vredni vsak dvom, vsako vprašanje, vsaka obravnava, ki dogme o "smrtno nevarnem" nevidnem sovražniku v vseh nas ne jemlje smrtno resno, kot zveličano in nevprašljivo dejstvo. Vsaka znanost in vsako razmišljanje, ki se ne priklanja dogmi, sta razglašena za herezijo. Nespoštovanje in neupoštevanje dogme pa spremlja natanko tiste vrste fanatizem, ki je bil značilen za verske fanatike v denimo 12. in 16. stoletju, v sodobnejši zgodovini prve polovice 20. stoletja pa za razvpite politične fanatike – tiste, ki jim je Bartol prvotno nameraval posvetiti svojega Alamuta.

Slovenci so bili v zadnjih desetletjih oropani takorekoč vsega premoženja, demokracija je z ustavnimi spremembami leta 2013 postala packa na papirju, ljudstvo je bilo pahnjeno v vrtoglave dolgove in obresti ter v krivične, plenilske vojne.

Pri vse tem pa je najbolj žalostno to, da se cvet slovenske inteligence še vedno in še kar naprej obsedeno ukvarja s svojimi "predsedniki", ki ne počno drugega kot to, da ustvarjajo pogoje za nadaljni rop, nadaljne podrejanje, nadaljne uničevanje in posilstvo slovenske kulture in suverenosti.

Uspešen bolj proti despotizmu in fašizmu – ki je včasih bolj, včasih manj prikrita, vselej pa osrednja lastnost njegovega "razmišljanja" in njegovega delovanja, ni mogoč brez ...

(1) ... natančnega prepoznavanja resničnega sovražnika, ki se potuhnjeno skriva in že desetletja uspešno anonimizira v "jurisdikcijah" davčnih oaz in razvejanih kartelskih mrežah, ki danes zasedajo že večino "mednarodnih" in "svetovnih" institucij in korporacij,

(2) ... natančnega poznavanja njihovih motivov, ki seveda niso le grabljenje denarja, temveč grabljenje nadzora nad vsem, kar leze in gre,

(3) ... in brez natančnega prepoznavanja metod delovanja, ki izhajajo iz teh motivov.

V stoletjih delovanja nam je despotizem dodobra razkril svoj resnični obraz in tudi metode, ki jih je pripravljen uporabiti za dosego svojih ciljev: delovanju je skupno to, da ni priznaval nobenega zakona nad seboj, ne pravnega ne moralnega.

Zarota, konspiracija, oziroma točneje, delovanje za lastne cilje in namere mimo zavedanja javnosti pa je takšnemu delovanju nič manj kot organsko prirojeno. Despotizem živi od neznanja, neseznanjenosti in namernega zavajanja ljudi.

Njegovo delovanje je mogoče primerjati z večglavo kobro, ki žrtev zavede tako, da jo hipnotizira; tako, da pozornost žrtve usmeri na eno svojih zibajočih glav, medtem ko jo z drugo glavo useka, da bi jo omamila. S tretjo in četrto glavo ji srka kri; žrtve ne bo ubila, dokler ji koristi. Silovit razvoj tehnologije korporativizmu, tej izpopolnjeni organizaciji despotizma, prvič v pisani zgodovini obeta, da postane neodvisen od svojih žrtev: ljudje, od katerih se je stoletja pričakovalo, da delujejo kot poslušni stroji, postajajo dejansko zamenljivi s stroji, ki so jih sami pomagali ustvariti.  Le še vprašanje časa je, kdaj bodo delavce, vojsko in policaje zamenjali dejanski stroji v obliki inteligentnih orodij in orožij, ki bodo delovali, kaznovali in ubijali 24/7, ki se ne bodo spraševali, ali, bognedaj, se pritoževali in se šli razrednega boja, ki ne bodo zahtevali ne plače ne dopusta in seveda tudi ne regresa zanj!

Tako nas nikakor ne sme čuditi, da se vsa razmišljanja in preučevanja, ki utegnejo ogroziti nedotakljive dogme despotizma, imperializma in mogočne korporatokracije, uvrščajo v predal "teorija zarote". V vitalnem interesu večglave kobre je, da se ne ukvarjamo z bistvenim in da se osredotočamo le na eno njenih glav: tisto, ki se ziblje pred našimi očmi in nam riše svet čudovitih prividov razvoja in napredka in cepiv, ki nas bodo rešila pred neznanim sovražnikom; slednji – natanko tako kakor v Stalinovi glavi – tiči v slehernem od nas.

Kaj drugega mogočnemu despotu preostane, kot da postavi najvišje pričakovanje in od vseh nas najodločneje zahteva, da se nam priskuti suverenost naše lastne pameti in našega lastnega srca?

Ali ni bistveno sporočilo sodobnih procesov koronanizacije: Bojte se samega sebe, bojte se svojega bližnjega kakor svojega lastnega morilca?

Rok Zavrtanik

Razmišljanje avtorja tega zapisa je – in enako velja za vsako razmišljanje – seveda njegovo lastno razmišljanje in ne odraža nujno razmišljanja kolektiva sodelavcev založbe Sanje.

Dodaj odgovor

Oprostite, za objavo komentarja morate biti prijavljen.