Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Je mogoče, da lepega dne nenadoma izgubiš vse in se popolnoma sam znajdeš na ulici, brez kogar koli, ki bi ga lahko poklical in poprosil za pomoč?
Prevod | Katarina Draškovič, Tanja Ahlin |
---|---|
Prednaročilo | Ne |
Zbirka | SANJE roman |
Založba | Sanje |
Soavtorji | Prelom: Maja čuk |
Urednik | Tjaša Koprivec Vuga |
Jezik | slovenski |
Datum izida | 6/2/10 |
Format (mm) | 125 x 198 |
Obseg (št. strani) | 256 |
Danes lahko jasno povem, da sem se na tisti črvivi klopi v starem puloverju sramovala svojega življenja. Sram me je bilo prositi za pomoč ljudi, ki so me poznali prej, ko sem živela normalno življenje. Počutila sem se preveč umazano in izgubljeno. Tako zelo sem se gnusila sami sebi, da nisem hotela prositi za pomoč.
Bilo je že prepozno, saj se nisem več imela rada. Marcovi udarci so mi zlomili telo in duha. Žalitve so ubile mojo upornost. Njegovi brce so uničile mojo samozavest in mi vzele vso energijo. Ker nisem imela več moči, da bi plavala, sem se začela utapljati. Tako sem 6. decembra 2003 postala brezdomka. …