Črni molitvenik

Tomaševo poezijo oblikujejo roke tisočev duš; njegove pesmi so vesoljni odmevi; njegova pesniška drža je nedvoumen etični klic, ki pripoveduje o stvarnosti, kakor jo zmorejo videti najgloblje umevajoče oči. Lege Tomaševe meditacije so brezkrajne – izhodiščno vprašanje »Kako živeti med toliko smrtmi?« more izbočiti le misel, ki je vgozdena v popolno predajo.

 ... Živeti, ljubiti. Scela.
V prvem slovenskem prevodu bo jasno in neupogljivo spregovoril obsežen izbor pesmi, ki bodo opojna iniciacija v religijo erosa in tanatosa. Smrtonosna samost bo zakričala v hrup nacizmov, zlaganosti in trpkega nihilizma. Resnica bo zasijala s tistim, kar jo neizbrisljivo določa – z lepo okrutnostjo. Mar lepota kdaj preneha (biti)?
  
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.