Ljubezen na prvi Vdih

- o aromaterapiji, dišečih zdravilnih rastlinah, lokalni oskrbi in vohu -

 
Mar ni zanimivo, da je korona okrnila ravno čutilo za voh? Marsikdo je takrat celo prvič v življenju izkusil, kaj pomeni ne vohati. Ko ne zaznavamo vonjev, ostanemo brez enega najbolj pomembnih virov informacij - o svetu, ki nas obdaja ter tudi o nas samih. Anosmija je okvara čutila za voh, ki je lahko trajna (na primer pri poškodbah glave) ali pa začasna (na primer pri virusnih obolenjih).

Čutilo za voh je čutilo, ki je sicer "vklopljeno" praktično brez premora. Svojo okolico zaznavamo ob vsakem vdihu, zavestno ali ne. Zgodovinsko gledano je bilo zagotovo zelo pomembno, da je človek s pomočjo voha presodil ali je neka hrana užitna ali pokvarjena. V tem oziru smo še vedno zelo prvobitni in voh je marsikomu izmed nas odličen kompas v življenju, ne le pri hrani.

Dišavne dražljaje procesira del naših možganov, ki je povezan z nezavednim, s čustvi, spomini in motivacijo. Zato so od vseh spominov ravno tisti, ki jih sproži vonj, najbolj bogati in nabiti s čustvi. Vonj nas lahko ponese v čase in prostore, za katere smo mislil, da so davno pozabljeni. V rožnem vrtu ob samostanu Kostanjevica v Novi gorici vedo povedati, da vonj cvetočih vrtnic vsako leto marsikoga spravi do solz. Vsakdo izmed nas ima svoj skrivnostni notranji zemljevid dišavnih zapisov, ki v nas sprožajo prijeten ali pa odklonilen odziv.

In kje je tu aromaterapija? Aromaterapija je zaveza med Nosom in Naravo. Je način doseganja dobrega počutja s pomočjo aromatičnih in zdravilnih rastlin v obliki eteričnih olj in hidrolatov. V zadnjih desetletjih je postala zelo priljubljena. Vsakdo pozna tiste male glinene posodice, pri katerih na zgornjem delu v vodo nakapljaš nekaj kapelj eteričnih olj ter vse skupaj segrevaš s svečko. Ali pa s pomočjo električne naprave po enakem principu razširjaš v zrak eterično olje, na primer eterično olje, pridobljeno iz mandarine ali evkalipta. A seveda je aromaterapija še mnogo več. Črpa iz bogatih korenin zeliščarstva, te pa se vijejo skozi preštevilne generacije ljudi, ki so od začetkov naseljevali ta planet in posedovali široko znanje o zdravilni vrednosti dišečih rastlin.

Običajno ljudem postane uporaba eteričnih olj najprej hobi, droben užitek predajanja vonju. Marsikdo je na stojnici na Hrvaškem že kdaj kupil stekleničko rožmarina. Najprej ne vemo, kaj sploh početi s stekleničko. Ko se opogumimo, lahko denemo kapljo rožmarina na vatko. Ali pa na storž ter imamo dišeči storž v avtu. To ne bo le dišava, ampak tudi mali čudež, ki nas bo med vožnjo ohranjal budne, nam pomagal očistiti dihala ter se spomniti, kam se moramo odpeljati. Rožmarin ima namreč veliko odlik: požene nam kri po žilah, poživlja, bistri duha, pomaga izkašljati sluz, krepi spomin. Morda boste sedaj dvakrat pomislili preden boste ob registraciji avtomobila vzeli ponujeno fluorescentno smrečico, po kateri vas bo predvsem bolela glava? Kajti v tej smrečici je le sintetična dišava, skonstruirana v laboratoriju, oponašajoč vonj neke rastline, na primer vanilije. Pa vanilije ta smrečica niti na daleč ni videla. A to je že druga zgodba, primerna za kak drug zapis.

Raje se poklonimo še kakšni rastlini - pravi pravcati rastlini, ki je svoje korenine okopala v zemlji, s cvetom pomežiknila soncu in nastavila svoje liste dežnim kapljam in drugim silam narave. Prava eterična olja so narejena točno iz takšnih, vseh časti vrednih rastlin. In za vsako kapljo eteričnega olja jih potrebujemo ogromno, zato bodimo skrajno spoštljivi in hvaležni zanje.

Živimo v delu sveta, kjer je rastlinsko bogastvo zelo veliko. Povsod nekaj dišečega in zdravilnega raste in zelenega boža oči. Sivka, meta, vrtnica, timijan, origano, melisa, smreka, bor, jelka, brin, lovor, žajbelj, rožmarin, smilj, pelargonija, kamilica, lipa, bazilika ...

Če sem v vas prebudila zanimanje za aromaterapijo, potem predlagam, da poiščete lokalne destilerje in zeliščarje, povežite se z njimi, pomagajte jim na vrtu in spoznajte njihovo delo. Zagotavljam vam, da boste razvili drugačen odos do dišeče narave, ki nas obdaja in je v naših krajih tako zelo plodna! Naj z našo skupno pomočjo takšna tudi ostane.

Eterična olja in hidrolati (kot tudi vsi drugi rastlinski pripravki), ki pridejo do vas iz lokalnega okolja, nosijo povsem drugačen zapis kot tista, ki so pripotovala od daleč. Pa ne gre (le) za transport, temveč predvsem za to, da v primeru eteričnih olj iz drugih koncev sveta najverjetneje ne boste nikoli izvedeli, kakšen odnos do narave ima proizvajalec: ali brezsrčno izkorišča svoje delavce, ali nabira ogrožene rastline, ali goljufa za večji zaslužek. Z vsakim nakupom se pod vse to podpišete tudi vi s svojo denarnico.

Ampak veste kaj: morda eteričnih olj v stekleničkah sploh ne potrebujete! In električnih strojčkov in trgovin. Pojdite v gozd in se nadihajte vonja iglavcev, ki ga drevesa tako darežljivo in brezplačno podarjajo vsakomur izmed nas. Tudi vrtnice in melisa in bazilika in smilj in meta v toplih mesecih dehtijo na vsakem koraku. Naj vas vaš nos povabi na fatalni zmenek z dišečo naravo, kajti prav to je izvorna aromaterapija, ki nam je vsem na voljo!

Ana Ličina, aromaterapevtka, rastlinoljubka in kulturologinja.
www.analicina.com

Moč vonja v literarni domišljiji Patricka Süskinda: