Duende: igra in teorija

Duende: igra in teorija je presežni esej, skovan v ognju Lorcovega metaforičnega jezika, ki na poetski način razrešuje nasprotje med ustvarjanjem in razmislekom o principih ustvarjanja, ko iz flamenka lušči duende, temačni in emotivni ustvarjalni princip, ob katerem muza in angel, prav tako navdihujoči kreativni sili, ki pa nimata skrivnostnosti in surove moči duendeja, popolnoma zbledita.

Kot pravi Lorca: »Tisti, s katerim se bije zaresen boj, je duende.«

Gre za knjižni zapis kultnega predavanja o flamenku in umetnosti, ki ga je veliki španski pesnik 20. oktobra leta 1933 predstavil v Buenos Airesu z besedami »preprosto predavanje o skriti duši trpeče Španije«. Predavanje na poetski način razrešuje nasprotje med ustvarjanjem in razmislekom o principih ustvarjanja ter bralcem odkriva svet Lorcove estetike in etike. Eno najpomembnejših besedil 20. stoletja na temo ars poetice je mnogo več kot literarni dokument nekega tujega časa in prostora; prinaša aktualno, utripajoče opozorilo tudi o problematiki današnjega trenutka in tako ponovno izpričuje svojo brezčasnost. 

Besedilo Duende: igra in teorija je prvič objavljeno v slovenščini, izhaja v dvojezični slovensko-španski ediciji v prevodu Andreje Udovč in s spremno besedo Ane Pandur. Po motivih Lorcovega besedila, s svežim konceptom in avtorskim akcentom, je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na Festivalu Sanje 2020 v dih jemajočem okolju Divaške jame.  

Ko se spušča noč, vseh noči najtemnejša, pesnik v svoji kovačnici kuje puščice in sonca.