Edini sin [e-knjiga]

Podrobnosti

Jean-Jacques Rousseau v Izpovedih le dvakrat omeni svojega starejšega brata Françoisa. V Edinem sinu zatorej Stéphane Audeguy obudi Rousseaujevega pozabljenega brata; to napravi v maniri mračne, napete zgodbe, ki predstavi skrivnostni svet Pariza v 18. stoletju. Že v ranih letih vpeljanemu v filozofijo svobodomiselnosti in pozneje danemu v uk k urarju, se družina odreče Françoisu, zato se ta zateče v pariško podzemlje. Tam si poišče delo v bordelu, kamor zahajajo politiki in duhovniki, in začne svojo osebno študijo raznolikosti spolnega poželenja – do njenih najskrivnostnejših nagnjenj. Audeguy se pri raziskovanju medsebojnega delovanja med posameznikom in družbo poslužuje svobodomiselnega napredka v rousseaujevski tradiciji, vendar s povsem drugačnimi poudarki. Pogumno in zgodovinsko intrigantno delo Edini sin je v mnogo pogledih Françoisov osebni, a od Izpovedi nedvomno drugačen portret človeške narave.

Odlomek

Jaz sem prikazen iz sveta, ki ne obstaja več, in iz sveta, ki je bil pred njim. In zato, Jean-Jacques, se tukaj obračam na mrtvega, edinega meni podobnega, ki bi mu rad povedal, kako sem živel. Kar pa se tiče prihodnosti, je mogoče vse: to mi govori moja preteklost, kajti v trenutku, ko sem prispel v Pariz, je bilo videti, da se stari svet, katerega središče je bil Versailles, tako lepo vrti, da ni nihče niti pomislil, da bi se lahko njegov ritem vsaj malo spremenil. Zgodovina je čuden teater: igralci igrajo, ne da bi prej vedeli, kakšna je njihova vloga, nikoli ni znano, kdo bo nastopil v naslednjem dejanju, in razplet ni nikoli zanesljiv. Filozofom prepuščam, da odločijo, ali je to tragedija ali farsa. Vem samo, da se to igro splača igrati. In se vračam k svoji zgodbi.

Medijski odzivi

Je veliko bolje, če človek prebere nekaj deset takšnih knjig, kakršen je Audeguyjev roman Edini sin, kot pa da "požre" nekaj vagonov knjižnih uspešnic!
- Tomo Vidic, Primorske novice

Domišljijsko bogata, drzna, mestoma robata in z nadrobnim zgodovinskim uvidom pregnetena izpoved je v širšem smislu tako Françoisova kritika bratovih teorij kot cinična dekonstrukcija idej revolucije, ki jih je ta napovedala. Zato je intrigantna rekonstrukcija konkretnega zgodovinskega časa in prostora, segajoča tako na osebno kot družbeno, privlačno čtivo za laične in strokovne bralce.
- Jasna Vombek, Delo (Književni listi)

Audeguyjev roman se bistroumno vije; pripoved je odmerjena s slastjo, z ironičnim humorjem in drzno iznajdljivostjo … Mikavno in inteligentno …
- The Times Literary Supplement

Stéphane Audeguy si je omislil mračnjaškega, a čudovito čudaškega protagonista … Čutna dekadenca časa, o katerem piše, je prepričljivo posredovana …
- New York Magazine