Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Če bi dejali, da je Hamam Balkanija zgodovinski roman, bi razkrili samo košček sestavljanke, in še to tistega, ki z neštetimi drugimi tvori nebo širne obmorske krajine.
Prevod | Višnja Fičor |
---|---|
Prednaročilo | Ne |
Zbirka | SANJE roman |
Založba | Sanje |
Soavtorji | Prelom: Maja čuk |
Urednik | Tjaša Koprivec Vuga |
Jezik | slovenski |
Datum izida | 2/28/12 |
Format (mm) | 198 x 125 |
Obseg (št. strani) | 368 |
»Toda hotel si mi povedati nekaj v zvezi s to lepoto?« je spraševal Pamuk.
»Saj. Nekateri primerjajo Selimijo s Tadž Mahalom v Agri. Toda jaz ti ga zdaj ne omenjam zaradi najine teme o primerjanju, ampak zato, ker sem se spomnil, da je tudi ta biser perzijske arhitekture v Indiji pravzaprav dediščina – Mimara Sinana! Med nekaj glavnimi ustvarjalci tega čudesa med sedmimi čudesi sveta, Tadž Mahala, najdemo tudi otomanska in perzijska imena: Mehmet Isadžeri, Isa Muhamed Efendi, Ustad Isa – vsi ti so bili Josifovi/Sinanovi učenci!«
Zdaj sva s Pamukom tekmovala. On je zadal končni udarec.
»No, tudi Mehmed aga, ustvarjalec džamije Sultanahmet, bolj znane pod imenom Modra džamija, na At Mejdanu, tik ob Hagiji Sofiji, je bil Sinanov učenec, in to zadnji!«
Ravno ko je mislil, da me je premagal, sem ga prehitel še z enim podatkom. …